Delovna skupnost ALPE ADRIA
Ministrstvo za kulturo RS
Ministrstvo za okolje in prostor RS
Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS
Ministrstvo za solstvo in sport RS
Univerza v Ljubljani, Sola za arhitekturo


4. MEDNARODNA KONFERENCA O LJUDSKIARHITEKTURI MED ALPAMI IN JADRANOM:Nova definicija ljudske arhitekture



1	Konferenca je tekla 20. in 21. oktobra 1994. Po ustaljenem redu so bili najprej na vrsti referati, nato koreferati, drugi dan pa je bil na programu ogled ljudske arhitekture v Dolini in v Kropi.

2	Udele`enci so bili iz Nem~ije, Avstrije, Mad`arske, Italije, Hrva{ke in iz Slovenije. Bilo je kakih 85 strokovnjakov s podro~ij od arhitekture, etnologije, pa vse do upravnih in svetovalnih slu`b po ob~inah in ministrstvih in v parlamentu RS.

3	Referate so imeli arh Krappinger s Koro{ke/A, prof dr Fister iz Ljubljane/SI, arch Zavaglia iz Milana/I, arch Werner iz Muenchna/D, dr Szabova iz Kaposvara/H in arch Salopek iz Zagreba/HR.


4	Konferenca je bila simultano prevajana iz nem{~ine v sloven{~ino in obratno, kar je profesionalno opravil cankarjev dom iz Ljubljane. Za nekaj italijanskih gostov smo imeli konsekutivno prevajalko oba dneva.
5	Potek konference:

a	ZA^ETEK:
	a1 pozdrav in kratek uvod dr Juvanca, Ljubljana
	a2 uradni pozdrav predstavnika Alpe Adria gospoda Gernota Axmanna, Graz/A
	a3 pozdrav prorektorja Ljubljanske univerze dr Jo`eta Ku{arja 
	a4 pozdrav predstavnika Ministrstva za kmetijstvo gospoda T. Belca

	a5 pozdrav predstavnice Republike Slovenije v Projektni skupini HZ gospe Z Ko`eljeve

b	REFERATI:

Uvodno predavanje: mr Herbert Krappinger, Austria
V uvodnem nastopu je gospod Krappinger razvil termin Volksarchitektur A + N (stara in nova ljudska arhitektura ), ki obsega arhitekturo do 2. vojne in po njej. S primeri je postavil tradicionalno arhitekturo v nove projekte kot eksperiment. To je ilustriral s parafrazo Wrightove misli o pretvarjanju arhitekture v razumevanje in obratno, s ~imer se proces oblikovanja prostora zaokro`uje.


Predavanja: dr Peter Fister, Slovenija
Ob novih smereh, ciljih in nalogah raziskovanja ljudske arhitekture predlaga prof Fister novo definicijo: To je tisto stavbarstvo, ki izhaja iz ~lovekovih potreb, zahtev in sposobnosti, da v razpoznavne oblike vseh vrst stavb, naselij in oblikovanih krajin pove`e duhovne in materialne, prostorske in tehni~ne, estetske in funkcionalne dogovorjene prvine ali zakonitosti gradenj v lokalne posebnosti, ki arhitekture medsebojno lo~ujejo in ustvarjajo njihovo pripadnost arhitekturno dolo~ljivim krajinam.


Mr Antonio Zavaglia, Italy
Na primeru Lombardije je gospod Zavaglia nanizal povsem realne, a tako temeljne kot filozofske probleme oblikovanja krajine kot celote in v detajlu.
Prispevek uvaja ob kulturolo{ki problematiki tudi ekonomiko in uporabo; s tem vna{a v na{a razmi{ljanja nove, {ir{e elemente.

Dr Tuende Szabo Lorinczne, Hungary
Prispevek vidi ob normalni za{~iti probleme predvsem v kontinuiteti in v novem razvijanju organskih elementov tradicije.


Mr Davor Salopek, Croatia
Gospod Salopek je poeti~no povezal arhitekturo v zaokro`en svet od narave do industrializacije, jo postavil kot odsev svetovnega nazora ljudi v ~asu. Vse to je apliciral na primeru ljudske arhitekture: na preprosti kme~ki hi{i.

Dr Oskar Moser, Austria
Profesor Moser je poudaril, da vrednotenje ljudske arhitekture v okviru znanih metod ni ve~ mogo~e. Posami~ne kulturne znanosti kot: arheologija, etnologija, antropologija so postavile razvojne tendence, ki bi bile mo`ne kot osnova za preu~evanje gradbenega razvoja na vernakularnem podro~ju.


Mrs Zvezda Ko`elj, Slovenija
Predavateljica je predstavila pogled razli~nih strok na isto tematiko: na arhitekturo, etnologijo kot na krajinarstvo. Gre torej za razli~ne poglede na celovito problematiko oblikovanja prostora.

Mr Vito Hazler, Slovenija
Prispevek je uvedel termina ljudsko in ljudstvo v anonimno arhitekturo, ki sta bistvena in to `e v razvoju in skozi razvoj, v razli~nih strokah in med njimi.

Mr Paul Werner, Mr Debevec, Dr Kresal Mr [tor in Dr Benkova/D, SI

Gospod Werner je ponudil poglobljeno analizo detajla v okviru kulturnega dojemanja ter estetike.
Kolega Debevec prikazuje o`ivitev istega detajla.
Dr Kresal je razvijal problematiko uvedbe jezika arhitekture pri vnosu tipike v novo projektiranje.
Kolega [tor pa je predstavil sistemsko re{itev naj{ir{ih dimanzij z uvedbo raznih strok v okviru oblikovanja prostora an obmo~ju zaklju~ene tipi~ne krajine.
Dr Benkova je poudarila, da je dana{nje stanje tudi odraz stopnje razvoja in odnosa industrije do kulture. Primer Belinke ni le v omogo~anju obnove in v podalj{evanju `ivljenjske dobe, pa~ pa tudi na drugih kulturnih podro~jih (kvalitetna reklama s tega podro~ja: uporaba ljudske arhitekture za reklamna sporo~ila in izraba medijev za popularizacijo le te ).


dr Lenko Ple{tina, Croatia

Mr Jovo Grobov{ek, Slovenija
Kolega Grobov{ek je postavil izzivalna izhodi{~a za razmislek v okviru varovanja, identifikacije, dokumentiranja, usmerjanja in projektiranja: od podrejanja vse do agresivnosti pri oblikovanju arhitektovega dejanja in mo`ne odnose med temi elementi.


c	Ogled ljudske arhitekture

Ogled je pripravil gospod Vladimir Knific, dipl etnolog s kranjskega Zavoda za varovanje naravne in kulturne dedi{~ine in je obsegal Liznjekovo hi{o v kranjski gori, Podkoren ter Kropo.

Kljub groze~emu slabemu vremenu in pasjemu mrazu v Podkornu se ga je udele`ilo preko petdeset udele`encev, ki so bili tako z izborom kakor z izvedbo zadovoljni.

6	Sklepi

1	Ljudska arhitektura je namenjena ^loveku in je odraz njegovega odnosa do okolja - torej je to kulturna kategorija.
2	Ljudska arhitektura je arhitektura ~loveka ~loveku v zna~ilnem prostoru in v ~asu. Arhitektura je `iv organizem in `ivi ter se spreminja.
3	Ljudsko arhitekturo raziskujejo razli~ne stroke in vsaka lahko prispeva svoje s svojega stali{~a in s svojimi metodami. Sestav vseh znanj in vedenj je lahko optimalen pogled na tematiko, ki pa ni nikoli dokon~en in nikoli idealen.

4	Stroka ali znanost arhitektura (kot oblikovanje prostora ) v tem procesu ni najpomemnej{a, je pa najbolj vidna.
5	Kolega Grobov{ek je povabljen v Programski svet, saj lahko njegova izzivalna stali{~a ob aktivni dodelavi tvorno vplivajo na potek 5. konference.

6	PREDLOG NOVE TEME: LJUDSKA ARHITEKTURA JUTRI

Arhitekt je oblikoval prostor in s tem dolo~al odnos ~loveka do okolja; arhitekt danes oblikuje prostor in ga bo oblikoval tudi jutri. Znanost in znanosti in stroke mu morajo pomagati razbrati iz zgrajenega in iz odnosa ~loveka do tega zgrajenega zakonitosti kontinuitete bivanja in odnosov do okolja.


Namen teme: v dana{njo arhitekturo moramo vnesti elemente tradicije in vernakularne arhitekture kot nadaljevanje procesa prepoznavnosti krajine, naselja, zgradbe, detajla. To naj predstavlja nadaljevanje kulturnega izro~ila in njegov razvoj ter vklju~itev v mo`nosti in okoli{~ine dana{njega sveta za kvalitetnej{e `ivljenje jutri.
7	Grafi~ni in opisni materiali

	a ZBORNIK povzetkov
	Vsebina: temeljni podatki in program konference
	kon~no poro~ilo 3. konference 93, prevodi v angle{~ino, nem{~ino in italijan{~ino

	uvodni referat gospoda Krappingerja/A, referat prof Fistra/SI, v celoti
	povzetki referatov s prevodi
	povzetki koreferatov s prevodi
	sponzorji
obseg: DIN A5, 60 strani
	b DISKETA prispevkov v celoti
	Vsebina: povzetki referatov in koreferatov po jezikih
	referati v celoti
	koreferati v celoti
vse v formatu Microsoft Word 6 (*.doc ) in v ASCII (*.txt )

	c IZPIS referatov in korferatov v celoti
	(omejena naklada )
to je izpis z diskete v formatu DIN A4

obseg: 70 strani

	d ORGANIZACIJSKI MATERIALI
	ovitek DIN A4
	usmerjevalna grafika z naslovi
	program in osnovni podatki
	programski svet
	napisi z imeni udele`encev
	tablice za osebno predstavitev (imena )
	zbornik povzetkov, ovitek je izrez iz mape
	disketa je prilo`ena Zborniku povzetkov in je njen sestavni del

Tisk je bil realiziran na Institutu za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani.




prof dr Borut Juvanec


Ljubljana, dne 25. oktobra 1994