dr Jože Marinko, Ljubljana SI
LJUDSKO IN SODOBNO
Izziv, s katerim sem se srečal pri oblikovanju oltarnega prostora za svečano bogoslužje papeža Janeza Pavla II., maja meseca letos v Stožicah, živo zadeva vprašanje, kako 
na sodoben način izraziti značilnosti prostora, v katerem nova arhitektura nastaja. Čeprav je bila arhitekturna postavitev namenjena le za nekaj ur, pa je bila medijska odmevnost dogodka v tem kratkem času v središču pozornosti svetovne javnosti. Pogledi obiskovalcev in TV kamer so bili usmerjeni v oltarni prostor, ki je bil najpomembnejši del celotnega prireditvenega prostora. Želel sem ga oblikovati tako, da bo razpoznavno naš, slovenski, ne tak kot bi ga videli kjerkoli, na Japonskem, v Nemčiji ali Ameriki.
Nivo oltarnega prsotora, ki mora biti tako visok, da je zagotovljena dobra vidnost, ni dvignjen na oder, ampak na "grič", ki je dostopen po več "poteh" (stopnicah), vmes pa je brežina s cvetjem.
Sedeži in oltar so pod nadstreškom, ki je oblikovan piramidalno in zaključen s križem na vrhu. "Dvokapna streha" s strmim naklonom zaznamuje podobo večine cerkva na Slovenskem.
"Zvonik" na levi strani oltarnega prostora je reduciran na odprtino v hrbtni steni, v kateri so nameščeni štirje zvonovi za pritrkovanje.
In končno, v "kapeli" na desni strani oltarnega prostora, je podoba Brezjanske Marije, ozaljšana s kito cvetja.