I. 	KOZOLEC - IDENTITETA POKRAJINE

Občina Kranjska Gora obsega območje Gornjesavske Doline, na vzhodu od predora Karavanke, na zahodu do mejnega prehoda Rateče. Dolino omejuje na severu pogorje Karavank, na jugu pa visokogorje Julijskih Alp.
Celotno območje občine lahko opredelimo kot podeželje, ki se po definiciji začenja tam, kjer se konča mesto. Dolina je stisnjena med oba gorska masiva, na nekaterih delih se razširi in tam so nastale vasi, čez njo pa teče kot srebrna nit Sava Dolinka, ki izvira v naravnem rezervatu Zelenci v Podkorenu. Osnovne oblike in arhitektura vasi so se v letih po drugi svetovni vojni precej izgubile v moderni arhitekturi, v svojem jedru pa v vseh vaseh uspele ohraniti skoraj prvotno podobo in ostanke značilne arhitekture, ki so se ohranili predvsem na gospodarskih poslopjih in senikih. 
Ena od značilnosti ljudske arhitekture in tipična za Dolino je gorenjski kozolec. Pokrajina - Dolina, ko jo v nižini prepredajo travniki, je posejana s številnimi kozolci, ki dajejo pokrajini svojevrsten pečat.

KOZOLEC - koliko ga v resnici opazimo in kaj nam pomeni

Sprehod po mehkobi pokošenega travnika, pogled iz gorske poti v dolino, iz doline proti goram, se nam ustavi na kozolcu - tem nemem sopotniku človekovega bivanja in delovanja. Naključnemu opazovalcu se zdi nekaj posebnega, turistu zanimivost, domačini ga niti ne opazijo, ker ga potrebujejo, pa vendar smo ga opazili. Žal smo ga opazili sedaj, ko je v svojem ubogem in propadajočem stanju začel kaziti lepo pokrajino, ki smo jo počasi a vendar, začeli dojemati in ceniti. Čas, ki ni bil naklonjen podeželju, kmetovanju, turizmu, ga je uspel izmaličiti in ga prekril s cenejšim materialom, ki je bil na voljo v industrijskem okolju. Tako v pokrajino štrlijo grde, zarjavele pločevinaste strehe, napol podrti kozolci, ki so jih kmetje prepustili propadu, ker jih pač ne potrebujejo več. Silosi in sušilne naprave so opravile svoje.
Pa vendar so ljudje ugotovili, da je kozolec tisto nekaj, kar daje identiteto naši pokrajini, da ga skoraj ne opazimo, če leta tiho stoji in kljubuje vremenu in kako hitro opazimo, da ga ni več. V človeški duši je zapustil neizbrisno sled. 
Tako, kot se rado zgodi, so nas na naše propadajoče kozolce opozorili tujci. Tisti, ki občudujejo lepoto naše pokrajine in še dokaj neokrnjene narave. Daleč od tega, da kmetje ne bi cenili svojih kozolcev, vendar jih je obdobje industrializacije in zanikanja narodovih korenin zaznamovalo - prineslo je svoje, ekonomija je pač izbrala cenejše materiale, kultura pa v dobi industrializacije ni kdove kako cenjeno blago. Tako so naši propadajoči kozolci, pokriti z rjavečo pločevino le odraz nekega obdobja in ne morda samo mačehovskega odnosa lastnikov. Tako kot se spreminja narava, politika, se spreminjajo tudi vrednote. Čas, ki prinaša spoštovanje in ohranjanje kulturne in naravne dediščine, skrb za dediščino vnukom, je čas, da tudi v resnici nekaj storimo. 






II. 	OD IDEJE DO REALIZACIJE 
 
Zamisel za obnovo kozolcev v Gornjesavski dolini je obrodila sadove. Konkretna ponudba nemške občine Nagold, da nameni občini Kranjska Gora za obnovo kozolcev prvih 10.000 Dem je vzpodbudila mehanizme, ki so pričeli z aktivnostmi. Vendar je z idejo tako, kot s sneženo kepo: ko jo zakotališ po bregu postane vse večja. Ideja odpira nova vprašanja in odgovore nanje, odpira širok krog ljudi z enakimi interesi, oblikuje skupni cilj, ter poti za doseganje tega cilja. Zato smo snovalci teh aktivnosti prišli zelo hitro do spoznanja, da ne bi bilo smotrno in celo zelo neodgovorno pristopiti k obnovi kozolcev stihijsko in vse vprek. Skupni interes lokalne skupnosti, občanov, ter strokovne javnosti je izkazan, potrebno je samo koordinirati aktivnosti, določiti vloge in finančni obseg.

II / 1 Ljudska arhitektura 
Šola za arhitekturo - Univerze v Ljubljani, pod strokovnim vodstvom prof.dr. Boruta Juvanca že več let pripravlja simpozije in mednarodne seminarje na temo Ljudska arhitektura Alpe - Jadran. Tradicionalno so bili simpoziji pet let organizirani v Gozd Martuljku.
Da je tako eminentna družba mednarodnih strokovnjakov na področju ljudske arhitekture izbrala Gornjesavsko Dolino za mesto svojih srečanj ni čisto naključje, saj njihovo delo obsega tudi strokovno ekskurzijo na temo ljudske arhitekture, na področje Triglavskega narodnega parka, v Bohinj, na Pokljuko, v Radovno in Mojstrano  - vodijo jih strokovnjaki, iz Triglavskega parka, Zavoda za kulturno in naravno dediščino, in drugi.

2. Projekt CRPOV
Občina Kranjska Gora je v svojem prvem letu pristopila k programu Celostnega urejanja podeželja in obnove vasi (CRPOV) ter razvojnega programa za Dovje-Mojstrano. To je le prvi korak k motivaciji lokalnega prebivalstva, da aktivno sodeluje pri oblikovanju podobe in vsebine življenja v svojem okolju. Sem nedvomno sodijo tudi naši kozolci, če prav v prvi fazi programa CRPOV niti niso posebej omenjeni. So pa sestavni del podobe pokrajine in tipična naprava, ki služi kmetijski dejavnosti. Zato naj bi v bodoče projekt Crpov postal medresorni interdisciplinarni projekt, ker posega na življenjski, kulturni, socialni, gospodarski in urbani prostor enakovredno. Samo tako bi se lahko tudi projekti, kot je obnova kozolcev, vključili v celostno obnovo vasi in podeželja. 

3. 	Kozolec kot  živa - uporabna kulturna dediščina

V občini  Kranjska Gora smo v svoje razvojne dokumente zapisali, da je to  izrazito turistično usmerjena občina. Turizem pa ni samo gostinstvo, je gibanje, je gospodarstvo, je kultura, je filozofija, je dojemanje nekega okolja kot celote. Kraji v Gornjesavski Dolini so turistična destinacija, ki ponuja doživljanje narave in v dobi računalnikov že skoraj pozabljenih kulturnih vrednot. Zato je vrednost kozolca, kot značilnega oblikovalca pokrajine tudi kot dela turističnega produkta, zelo pomembna. Revitalizacija kozolcev je prvi korak k revitalizaciji vaških jeder, k bogatenju kulturne dediščine in konec koncev projekt trženja in kulturnega turizma, ki vse bolj dobiva na pomenu. Pri tem nikoli nismo prisegali na obnovo kozolcev, ki jih kmetje ne uporabljajo več, temveč na kozolce, ki imajo še vedno svojo osnovno - uporabno funkcijo.Samo, če bo kozolec ohranil svojo uporabno funkcijo, se bo ohranil in ne bo propadajoč spomenik.  Sodobni turist ne prihaja v nek kraj zaradi hotela in sobe, temveč zaradi spoznavanja ljudi, običajev, življenja, druženja,..Vtisi so v celoti podoba okolja, ki ga odnese s seboj, bogat v novih spoznanjih.  

4. Kratka predstavitev kozolca - arhitektura
povzeto po strokovnem delu KOZOLEC dr.Borut Juvanec, Univerza v Ljubljani

Kozolec je po definiciji prosto stoječa konstrukcija, fiksna, pretežno lesena, odprta, vendar pokrita s streho, za sušenje in shranjevanje sena. To je optimalni sestav možnosti narave in potreb človeka. Možnosti narave so pri tem predvsem okolje in materiali, ki jih lahko človek doseže in obvladuje in pa človekova sposobnost izrabe in kombiniranja vseh teh možnosti. Potreba človeka je v tem smislu - preživitev. To pomeni zagotavljanje enakih pogojev prehranjevanja preko vsega leta. Kozolec je v časih zagotavljal človeku kruh, danes zagotavlja hrano živini.

Oblika ali tip kozolca je odvisna od vseh omejenih možnosti in od potreb: v hribovitih krajih so kozolci manjši, razgibani, v krajih z več moče so bolj zaščiteni kot drugod, v ravninah so dolgi, daleč od domačije imajo dodatne zaščite pred nenadnim nalivom. Blizu hiše so večji, dvojni vezani s prostorom za vozove in za orodje.

Med številnimi tipi kozolca, ki so prilagojeni značilnostim pokrajine je za Gornjesavsko Dolino značilen enojni stegnjeni kozolec, ki teče od Doline povprek čez vso Slovenijo na Dolenjsko proti Zagrebu. Na začetku so manjši, v širokih ravninah izjemno dolgi, tudi deset do dvanajst oken.
Enojni stegnjeni kozolec se je nedvomno razvil zaradi pomanjkljivosti ostrvi: tla so vlažna, zato je človek krmo dvignil- na vertikalne palice -ostrnice, ki pa so zahtevne za "obdelovanje", za vlaganje krme. Kozolec postane vse bolj solidno izveden, s tesarskimi zvezami, obstojnejšo streho, večji in bolj uporaben. Ker stoji na vetru, ima na zavetrni strani mnogokrat zavetrovalne podpore, vendar to ni pravilo.
Material za kritino je na Gorenjskem in Koroškem les: skodle ali kasneje deske (tudi velike skodle)sestavljene so s preklopom v treh ravninah kakor deske).

Pri kozolcu je oblikovno najpomembnejše čelo. Red, ki v kozolcu nastopa, omogoča bistvene poenostavitve pri postavljanju, saj predstavljajo mere čela, ko ga razložimo po terenu (tesarska praksa), že tudi izhodišča za postavitev naprej. Obodna konstrukcija pa kaže na razmerje "zlatega reza", ki je najbližje ljudskemu pojmovanju skladnosti in lepote, ter harmonijo z okoljem. Pot do zlatega reza je tako poenostavljena, da so jo mojstri uporabljali pri konstruiranju, ne da bi bilo zanj potrebno kakršnokoli matematično znanje ali tehnična risba.

Kozolec je tipična uporabna naprava : najenostavnejši služi predvsem sušenju, bolj zahtevne izvedbe spravilu.Kozolec pa vendarle ni samo uporabna naprava, pač ima njegova konstrukcija mnogokrat izjemno močne likovne kvalitete: naj gre pri tem za konstrukcijo samo ali za njeno obleko, lesen oboj.
Kozolec je postavljen v najbolj razširjenem razmerju, ki je v naravi in s tem človeku najbližji : v zlatem rezu.

Tehnologija je s stroji odvzela kozolcu žito, silos krmo. Enojni stegnjeni kozolci še vedno funkcionirajo, drugi so postali predragi. Človek je kozolec postavil, stoletja so ga obtesala: funkcionalno, konstrukcijsko, oblikovno. Kljub uporabnosti je kozolec dandanes ostanek preteklega časa, pomnik slovenske kulturne dediščine.

III. PROGRAM AKTIVNOSTI OBČINE KRANJSKA GORA 

Občina je sprejela program aktivnosti za obnovo kozolcev v Zgornjesavski Dolini in sicer: 

1. Sklep Odbora za finance, gospodarstvo,.. naj se pripravi spisek zainteresiranih za obnovo kozolcev v letu 1995 - tisti, ki so najbolj vidni in za katerih obnovo so pripravljeni poskrbeti lastniki.
2. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo - kmetijska svetovalna služba je pripravila ogled in spisek. 
3. Občinski svet občine Kranjska Gora je potrdil predlog prve faze obnove in razdelitve sredstev za obnovo : 13 kozolcev, 100% sredstev v vrednosti 1000 Dem za 3 okna kozolca- nov, 60% obnova, 40% obnova strehe.
4.Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo ugotavlja na 4.seji, da je za obnovo kozolcev velik interes med kmeti, zato naj se pripravi celoten program in zagotovijo finančna sredstva v proračunu za leto 1996.
5.Na razpis v maju  1996 se je prijavilo preko 20 zainteresiranih, v jeseni 1996 je obnovljenih 10 kozolcev.
6.V decembru 1995 smo skupaj s podjetjem Agens - Žirovnica, ki vodi projekt Slovenski kozolec, pripravili odmevno razstavo ťSlovenski kozolec v Slovenskem parlamentuŤ
7. V februarju 1996 smo za uvajalno fazo projekta Crpov pripravili razstavo KOZOLEC, ki je prikaz tipične arhitekture in slikovni dokument. Razstavo je  izdelala Šola za Arhitekturo, pod strokovnim vodstvom prof.dr. Boruta Juvanca.
8. V jeseni 1996 bomo postavili nekaj novih kozolcev po vseh merilih in zapovedih stroke v Kranjski Gori

III / 2. Koncept in predvidena organizacija projekta

1.	Financiranje : projekt revitalizacije kozolcev bi se lahko financiral iz : dela sredstev programa CRPOV , dela sredstev turistične takse - kjer je poudarjen turistični vidik obnove kozolcev, kot oblikovanje vsebine turističnega proizvoda - v izvedbeni fazi možen ogled pod strokovnim vodstvom - torej trženje - del kulturnega turizma.
2.	del iz donatorstva in sponzorstva - nadaljevanje sodelovanja z občino Nagold - kot skupen projekt,
3.	Sponzorstvo posameznih podjetij in zasebnikov 
4. Razstavo bi bilo možno postaviti kjer koli in služi kot promocija projekta.
5. 	Gradivo za razstavo je možno dopolnjevati in iz njega črpati izpeljave kot so : predstavitvene zgibanke, razglednice, voščilnice, makete, ipd….
6. 	Občina subvencionira razrez lesa za obnovo kozolcev
7. 	V okviru razvojne strategije občina podpira ohranjanje tradicionalnih načinov kmetovanja (košenje senožeti, čiščenje zaraščenih travnikov), ki jih delno subvencionira tudi Triglavski narodni park.
                                      
                                                                                                       Neda Kovačič dipl.oec