AA Conference logo
Benko Dr. Riana Benko, Ljubljana SI

ZASCITA LESA OBJEKTOV KULTURNE DEDISCINE

IZVLECEK

Narava je Slovenijo bogato obdarila z gozdovi in tako seveda tudi z lesom. Zato so mnogi predmeti in objekti na{e ljudske arhitekture ve~inoma narejeni iz lesa.
O tem, da so neko~ obrtniki in tudi kmetje les dobro poznali ter vedeli, da ga je treba za{~ititi, pri~ajo vsi tisti predmeti in objekti, ki so se v dolgih stoletjih ohranili vse do danes.
Na{a odgovornost je, da to prelepo ljudsko zapu{~ino ohranimo in za{~itimo pred propadanjem. Pomembno je, da se obnove za{~ite lesa objektov kulturne dedi{~ine lotimo strokovno in da pri tem sodelujejo strokovnjaki razli~nih podro~ij. Pri tem je pomembno, da izberemo ustrezno za{~itno sredstvo in ga s pravilnim postopkom vnesemo v les. Kajti samo tako bomo dosegli najve~ji mo`en u~inek, pri tem pa ne naredili {kode na objektu ali predmetu, ki ga saniramo oz. restavriramo.

ZA[^ITA LESA NEKO^

Neko~ so obrtniki - stavbarji, tesarji pa tudi kmetje les zelo dobro poznali in vedeli, da ga je treba za{~ititi. Zato so ga skrbno izbirali in pripravljali ter na poseben na~in za{~itili. Tako so ustvarili ne le lepo oblikovane bivalne prostore in zunanjost stavbe, temve~ tudi zagotavljali izjemno trajnost.
Les so sku{ali zavarovati in mu podalj{ati `ivljenjsko dobo na razli~ne na~ine. Najstarej{i znani na~in za{~ite lesa je poogljevanje njegove povr{ine z ob`iganjem. Tako so obi~ajno {~itili les, ki je bil v stiku z zemljo. Les stre{ne konsturkcije so zavarovali tako, da so z lovilci dima dim odvajali v ostre{je in tako prepre~ili pojav lesnih {kodljivcev. Kasneje so `e pripravljali posebne premaze iz govejega loja ali rastlinskih olj, ki so jim prime{ali `ivalsko kri. Tako je nastala zna~ilna rjavo-rde~a barva lesenih delov stavb. Tak strop z za~etka 16. stoletja je {e vedno dobro ohranjen v kme~ki hi{i na Srednjem vrhu nad Martuljkom.

Bolj kot na uporabo za{~itnih sredstev pa so se predvsem osredoto~ili na pravilen postopek priprave lesa ter upo{tevali razli~ne "premetene" konstrukcijske prijeme, ki so onemogo~ali vlagi dostop do lesa. Prav zaradi vsega tega, so se vse do danes ohranili {tevilni prelepi leseni objekti, tako zna~ilni za na{o krajino.

ZA[^ITA LESA DANES

Za{~ita lesa je v zadnjih desetletjih prerasla v pravo multidisciplinarno vedo, ki zdru`uje znanja o lesu, lesnih {kodljivcih in sredstvih za za{~ito lesa.

Velik prispevek k stroki dajejo tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo sredstev za za{~ito lesa. Velika konkuren~nost in borba za tr`i{~e je prinesla veliko pozitivnih premikov, ki se odra`ajo v kakovosti in {iroki ponudbi izdelkov na tem podro~ju.
Prav zaradi tega imamo v Sloveniji dokaj {iroko ponudbo sredstev, od univerzalnih do ozko specializiranih, s katerimi lahko za{~itimo star propadajo~ les oz. les, ki so ga napadli lesni insekti ali oku`ile lesne gljive.

ZA[^ITA LESA OBJEKTOV KULTURNE DEDI[^INE

@al nobena za{~ita ni ve~na in dokon~na.
Zob ~asa in {tevilne negativne spremembe vse slab{e vplivajo na trajnost lesa in njegovo za{~ito. Vse bolj onesna`eno okolje, pove~anje UV `arkov v zraku, hitre in ekstremne temperaturne spremembe, izginjanje letnih ~asov, trdo`ivost, odpornost in adaptivnost lesnih {kodljivcev, narekuje skrbnej{i odnos do lesa, njegove nege in za{~ite. Vsemu temu preproste re{itve niso ve~ kos. Zato si je treba pri ohranitvi lesa kulturne dedi{~ine pomagati z dobrim strokovnim znanjem in najbolj{o mo`no za{~ito lesa oz. za{~itnimi sredstvi.

Pri za{~iti objektov kulturne dedi{~ine se strokovnjaki s podro~ja za{~ite lesa ve~krat znajdejo v situaciji, ko je treba narediti kompromis med pravili za{~ite lesa in dejastvom, da imamo opraviti s starimi objekti ali predmeti, ki naj bi ostali taki kot so, ne da bi spreminjali njihove zunanjosti obenem pa jih za{~itili v najve~ji mo`ni meri. V~asih sta si ti dve zahtevi v popolnem nasprotju.
Zato seveda morajo pri taki obnovi sodelovati strokovnjaki razli~nih podro~ij in najti skupne re{itve, ki morajo biti vedno v prid objektu in njegovi avtenti~nosti.

Tako smo se na primer, ko smo sodelovali pri obnovi Ple~nikove cerkve Sv. Mihael v ^rni vasi pri Ljubljani, med drugim morali podrediti uporabi skoraj brezbarvnega povr{inskega premaza za za{~ito zunanjih lesenih fasadnih oblog, da smo ohranili prvotni videz. S stali{~a za{~ite lesa, bi bilo bolje uporabiti temnej{i premaz, ki bi za{~ito oja~al in tudi prekril vse nastale temne spremembe na lesu, ki so jih povzro~ile glive. Tako bi se lesu in premazu pove~ala trajnost in tudi olep{al zunanji izgled. Vendar bi s tem popolnoma spremenili videz objekta in mu odvzeli tisto ~arobno patino, ki seva iz njega in zaradi katere je med drugim ta objekt tudi tako nekaj posebnega.

Seveda pa pri starih objektih ne gre samo za obnovitev in ohranitev zunanjega videza. Na takih objektih so skoraj vedno prisotni lesni {kodljivci. Najve~krat gre za lesne insekte. Le-ti so, ~eprav velikokrat mo~no prisotni, la`je obvladljivi kot lesne glive. Glive se pojavijo le tam, kjer pride do zamakanja ali vla`enja lesa. Takih primerov ni prav veliko, ~e pa so je sanacija veliko bolj zahtevna in dolgotrajna.
Kako sanirati les, ki so ga napadli lesni insekti ali oku`ile lesne glive, je odvisno od primera do primera. Najpomembenje pa je, da se sanacije lotimo strokovno, da izberemo najprimernej{e za{~itno sredstvo in predvsem, da ga s pravilnim postopkom vnesemo v les, da dose`emo najve~ji mo`ni u~inek, pri tem pa ne naredimo {kode na objektu ali predmetu, ki ga saniramo oz. restavriramo.

VARSTVO NA[E KULTURNE DEDI[^INE

Narava je Slovenijo bogato obdarila z gozdovi in tako seveda tudi z lesom. Gotovo je to eden glavnih razlogov, da je les bil in ostaja eden na{ih osnovnih gradbenih materialov. Vsekakor pa so po lesu segali tako neko~ kot tudi danes zaradi njegove izredne naravne lepote in nenadomestljivih mehanskih lastnosti.
Tako so mnogi predmeti in objekti, ki so zna~ilni za na{o ljudsko arhitekturo, narejeni v glavnem iz lesa. Na primer kme~ke doma~ije, ki nosijo v sebi modrost in izku{nje stoletij. Ali na{a posebnost kozolec, ki ga je `e Valvazor opisal kot napravo, ki je poznana le na Slovenskem. Ali znamenja ob poteh, ki se nam danes zdijo kot lepotni dodatek. Ali ka{~e, ki so bile postavljene ob vsaki doma~iji in so bile kljub navidezni skromnosti najve~ji ponos lastnikov. Prav tako tudi mlini, `age, zidanice, plan{arske ko~e in {tevilni vsakodnevni predmeti, ki so ~loveku dajali poleg udobnosti tudi statusno simbolne vrednote. Na koncu, ne pozabimo tudi cerkva.

Zadnja leta smo veliko naredili za ohranitev na{e kulturne dedi{~ine. Seveda, bi lahko naredili {e ve~, ~e bi bilo ve~ finan~inih sredstev. Zato je vsaka pomo~ v tej smeri dobrodo{la.
Tega se zavedajo tudi v Belinki, na{em najve~jem proizvajalcu sredstev za za{~ito lesa. Zato v zadnjih letih del svojega denarja namenjenega propagandi vlagajo v za{~ito lesenih objektov, ki so pomembni za na{o kulturo in zgodovino. Zavedajo~ se, da vse, kar je lepo, vzgaja in plemeniti ter naredi ljudi bolj{e.