ms. Elena Simeonov, Ljubljana SI
IZOBRAZEVANJE (kot izhodisce) za razumevanje in kontinuiteto ljudske arhitekture
Na pobudo Restavratorskega centra in Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije smo 1994 leta na SGEŠ začeli s pripravami na izvajanje programa RESTAVRATORSKA DELA V GRADBENIŠTVU - specializacija po končani srednji izobrazbi za poklice zidar - , tesar - , kamnosek - in gradbeni tehnik - restavrator. Sestavili smo učne načrte in začeli z usposabljanjem učiteljev strokovno teoretičnega in praktičnega pouka. Organizirali smo strokovne ekskurzije doma in v tujini, predavanja strokovnjakov in seminarje za učitelje naše in drugih slovenskih srednjih gradbenih šol.
Sproti smo pridobljena znanja vkjučevali v delo z učenci v obliki izbirnega predmeta za zaključne letnike, projektnega dela, seminarskih in raziskovalnih nalog. Naš namen je učencem približati problematiko vrednotenja in ohranjanja stavbne dediščine, da bi jih tako motivirali za nadaljne izobraževanje na tem področju po pridobitvi poklica na naši šoli.
Na tej konferenci bi rada predstavila skromno projektno delo o ljudski arhitekturi za tesarski poklic. Projekt vsebuje plakate in modele, s katerimi smo učitelji in učenci poizkusili povezati teoretična in praktična znanja in spretnosti.
Zakaj, kako ?
Na policni enoti SGEŠ nas je zaposlenih 10 arhitektov, ki poučujemo strokovno - teoretične predmete in enako število učiteljev praktičnega pouka - zidarjev, tesarjev, pečarjev in kamnosekov. Ko nas je leta 1994 vodsto šole obvestilo, da bi lahko začeli s pripravami za izvajanje programa Restavratorska dela - specializacija po končani srednji izobrazbi, je bila naša prva reakcija navdušenje, nato pa zaskrbljenost. Takoj smo se zavedali, zakaj je takšen program potreben in da ga želimo izvajati. Skrbelo pa nas je kako sploh začeti, saj je ( bil ) naš odnos do stavbne dediščine emotiven, sistematičnega znanja in izkušenj na tem področju pa ( večinoma ) nismo imeli.
Kaj smo naredili ?
Istočasno je bila organizirana COTAC-ova konferenca v Veliki Britaniji. Konference sem se udeležila in od kolegov iz Velike Britanije, Škotske, Irske, Nemčije, Belgije in Nizozemske izvedela, da so z organiziranim izobraževanjem na področju obnove stavbne dediščine ali pred kratkim začeli ali pa se šele pripravljajo na izvajanje takšnega izobraževanja. Vedno znova se je ponavljalo isto vprašanje Kdo bo učil učitelje ? Namreč ljudi, ki imajo potrebna znanja in spretnosti ali ni ali pa jih je težko pripraviti do sodelovanja. Tudi literature je malo.
Po moji vrnitvi s COTAC-ove konference smo si sestavili cilje, ki smo jih potem začeli uresničevati vzporedno:
priprava učnih načrtov
izobraževanje učiteljev
zbiranje literature in priprava interne literature
vzgoja rednih učencev
Učni načrti
Do konca leta 1995 smo pripravili učne načrte, ki smo jih razglasili za poizkusne. Izdelali smo jih na podlagi večinoma tuje literature in razgovora s domačimi strokovnjaki, ki so na takšno sodelovanje bili pripravljeni.
Izobraževanje učiteljev
Z izobraževanjem učiteljev smo začeli takoj. To izobraževanje še poteka in se bo nadaljevalo. V veliko pomoč pri tem so nam naši stalni sodelavci s Fakultete za arhitekturo prof.dr. Peter Fister in doc. Črtomir Mihelj ter iz Restavratorskega centra RS
g. Ivan Bogovčič, akademski slikar - restavrator, mag. Beta Benko Machtig, kemični tehnolog in g. Jernej Hudolin, d.i.a. Začeli smo s posamičnimi predavanji na teme, ki so jih predlagali predavatelji glede na njihove izkušnje. Od oktobra 1996 smo začeli organizirati seminarje za izobraževanje naših učiteljev in učiteljev ostalih slovenskih srednjih gradbenih šol. Do sedaj smo imeli tri seminarje: Restavratorska dela v kamnoseštvu; Restavratorska dela v gradbeništvu: Potresna varnost; Štukature in Kmečka arhitektura v lesu; Kamniti elementi - načrtovanje in modeliranje kamna. V maju 1998 pripravljamo seminar Stavbna dediščina in njena obnova s poudarkom na lesenih konstrukcijah. Organiziramo tudi redne strokovne ekskurzije za učitelje. Odziv učiteljev je odličen.
Literatura
Primerno literaturo za izobraževanje na poklicni stopnji težko dobimo. Zbiramo jo ob vsaki priložnosti. Sproti pa pripravljamo interno literaturo primerno za delo z učenci. Do sedaj smo pripravili krajše interne skripte za posamezne teme: splošni pojmi iz restavratorstva, izdelava štukatur, potresna varnost, restavratorstvo v kamnoseštvu, sanacija starih objektov pred vlago, obnova lesenih konstrukcij - restavratorske lesne zveze.
Vzgoja rednih učencev
Naše dosedanje delo z učenci je bilo vezano na novogradnjo. Koliko je stavbna dediščina vključena v vsebine strokovnih predmetov, je bilo odvisno od nagnenj posameznih učiteljev. V strokovnem aktivu smo se zmenili, da uvedemo izbirni predmet - Stavbna dediščina za učence zaključnega 3. letnika in da obdelamo teme, ki so najbolj povezane s poklicem, za katerega se posamezne skupine izobražujejo. Zmenili smo se tudi, da bo predmet predvsem vzgojen , tako da učence zainteresiramo za problematiko, da se po končani srednji izobrazbi odločijo za specializacijo ali pa vsaj dobijo občutek za vrednost stavbne dediščine in škode, ki jo zaradi svojega neznanja lahko povzročijo. Resno izvajanje predmeta smo začeli z izvajanjem tedna izbirnih vsebin. Nekateri učitelji smo še začeli z izdelavo seminarskih in raziskovalnih nalog. Z odzivi učencev smo prijetno presenečeni.
V drugi polovici šolskega leta bomo ustanovili restavratorski krožek, namen katerega bodo strokovne ekskurzije učencev in izdelava modelov in plakatov, s katerimi bomo vzpodbujali zanimanje za stavbno dediščino tudi pri drugih učencih naše šole.
Uspešen projekt na temo kmečke arhitekture smo realizirali v preteklem šolskem letu. Pobudo za naš mali projekt smo našli v knjigi Kmečke hiše v Karavankah avtorjev T. Cevca in I. Primožiča. Na podlagi fotografij in skic iz knjig smo izdelali plakate - kolaže in modele lesnih zvez in okrasnih lesenih elementov. Delo je potekalo en teden. V skupini je bilo 10 učencev zaključnega letnika poklic tesar. Razen mene je bil mentor še učitelj praktičnega pouka g. Feliks Kokelj, ki že ima nekaj izkušenj na obnovo stavbne dediščine. Učenci in učitelja smo delali z veseljem, naša majhna razstava pa je bila v šoli toplo sprejeta.
V tekočem zaključnem letniku bodoči tesarji že kažejo zanimanje za podoben projekt.
Kako naprej ?
Ponudbo za izobraževanje za program Restavratorska dela v gradbeništvu - specializacija po končani srednji izobrazbi za poklic tesar - , zidar - , kamnosek - , gradbeni tehnik - restavrator smo večkrat poslali gradbenim podjetjem. Do sedaj odziva ni bilo.
Za program se zanimajo posamezni privatni obrtniki, predvsem kamnoseki. Interes kažejo tudi nakateri naši bivši učenci, ki pa običajno ne dobijo podpore svojih štipenditorjev.
Z izobraževanjem prve skupine kandidatov bomo začeli predvidoma februarja 1998, ne glede na velikost skupine. Pri tem bomo tesno sodelovali s kolegi z Restavratorskega centra RS.
Vsi nasveti in sodelovanje strokovnjakov iz področja tesarstva, zidarstva, kamnoseštva in drugih gradbeinih poklicev v zvezi z obnovo stavbne dediščline nam bodo v veliko pomoč pri našem delu.