Evidentiranje in dokumentiranje anonimne podeželske stavbne dediščine na območju Kozjanskega regijskega parka

Potem, ko so leta 1998 nekatere izobraževalne in druge pristojne institucije iz Slovenije in Bavarska podpisali pismo o nameri, se je leta 1999 začel izvajati projekt evidentiranja, dokumentiranja in vrednotenja anonimne podeželske stavbne dediščine na zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka. Mednaroden, bavarsko-slovenski projekt sta v organizaciji Bavarsko-slovenskega društva in Kozjanskega parka izvajala Visoka tehniška šola iz Regensburga, Fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane in Fakulteta za gradbeništvo iz Maribora. Projekt, ki ga finančno podpirata Bavarska državna pisarna in Ministrstvo za kulturo RS se nadaljuje tudi v letu 2000.
Relativno nizka stopnja raziskanosti, ogroženost in zahteva po vključevanju v upravljavski načrt so določili naslednje projektne cilje:
- Sistematično in obsežno evidentiranje in na teh podlagah katalogizacija in klasifikacija objektov
- Na strokovnih podlagah izvajanje vrednotenja posameznih objektov podeželske stavbne dediščine in priprava prednostne liste nadaljnjih nujnih posegov za zavarovanje ali obsežna popravila - Priprava socialno-ekonomske in posestne analize domačij oz. območij s prednostne liste nujnih posegov
- Ureditev dokumentacijskega centra podeželske stavbne dediščine
- Oblikovanje zavesti pri prebivalstvu o pomenu in vrednosti
Po izbrani in usklajeni metodi dela, po kvadrantih v velikosti 1 km2, so bavarski in slovenski študenti pod strokovnim vodstvom v dveh letih obdelali 31 kvadrantov, kar predstavlja 16% območja. Stavbni fond je bil znotraj kvadranta razporejen v pet kategorij:
- Historična zgradba (z verjetnimi lastnostmi kulturne dediščine)
- Stara stavba z novejšimi elementi ali nova stavba z elementi tradicionalnega stavbarstva
- Nova stavba grajena skladno z arhitekturnim izročilom
- Razvalina
- Nova stavba
Opis po vprašalniku, fotodokumentacija in izrisi za prvo kategorijo, doslej je dokumentiranih 600 objektov. Obsežno in strokovno delo zaokrožujejo naslednji rezultati:
- Celovit pregled stavbnega fonda in dokumentacija stavbne dediščine. Metoda dela je lahko tudi vzorčna
- Formiranje kvalitetnih strokovnih podlag za vnašanje podeželske stavbne dediščine v upravljavski načrt – strategijo ravnanja
- Dvig zavesti o pomenu, vrednosti in možni rabi dediščinskega stavbnega fonda med lokalnim prebivalstvom
- Promocija območja v slovenskem in mednarodnem merilu