mr Miran Klemar
Bobrovec v Sloveniji nekoč in danes
Po prof. Fistru segajo prvi zapisi o bobrovcu v Sloveniji v leto 1392. V cerkvi v Martjancih nekaj kilometrov severno od Murske Sobote je Janez Aquila (Johann Aquila), izdelal fresko v navedeni cekvi, ki prikazuje takratno naselje Martjanci. Na freski je prikazana cerkev, naselje in obzidje z vidno prikazanimi opecnimi strešniki tipicne zaokrožene oblike - bobrovega repa. Po bobrovem repu (Biberschwanz) je strešnik tudi dobil ime.
Na žalost samega bobrovca iz tega leta nimamo, lahko pa se pohvalimo s strešniki, ki so nekaj stoletij mlajši od prvega zapisa (starost naših strešnikov je okrog 300 let).
Strešniki so s strehe najvecjega grada v Sloveniji, kjer že nekaj let postopoma poteka obnova gradu. Grad se nahaja v vasi Grad na Gorickem v Prekmurju (vas je po navedenem gradu tudi dobila ime). Med njimi je kot dokaz strešnik z vidno zapisano letnico izdelave 1738. Zraven je še dopisan tekst, katerega vsebino še raziskujemo.
Obnovo financira PHARE, Tondach pa se lahko pohvali s tem, da je investitor za streho izbral prav bobrovec Tondach, v upanju, da bo imel s streho spet vsaj nadaljnjih 300 let mir.