Namen, rezultati in uporaba analize kamnitih konstrukcij

Analiza ali razgradnja je temeljni del znanstveno raziskovalnega dela. Rezultati so mnogovrstni - od dokazov uporabe do načel konstrukcije, od oblike do reda, ki konstrukcijo in s tem zunanjo obliko določa.

Namen
Namen analize vsakega posebnega področja izhaja iz analize same: lahko je merska, proporcijska, estetska, konstrukcijska (pa še tu je več področij: konstrukcijska analiza sestavljanja, celote, lahko tudi posebnih dejavnosti kot so potres ali odpor na druge zunanje vplive kot so ogenj, fizični napad, razstrelitev, dinamične obremenitve itd), barvna.. Lahko jih je v nedogled.
Namen sam je lahko le študijski, uporaben za druge slične objekte, za razumevanje gradnje, uporabe ali vzroka postavitve. Lahko je povsem tehnični in vsebuje izračune, grafikone in načrte konstrukcije same. Tehnološki namen določa in dokazuje delovanje objekta. Namen analize je lahko postavitev v prostor, preučevanje okoliščin nastanka ali delovanja v nekem času. Kolikor gre za možen premik objekta (lesena kašča na primer), analiza dokazuje premike tudi v prostoru: preučuje vplive na prejšnji prostor in na novega ter na posledice, ki jih ta premik prinaša.
Analiza kompozicije (kot celote) dokazuje tako konstrukcijo, gradnjo, uporabo, estetiko in delovanje ter okoliščine časa in prostora.
Poseben problem je rekonstrukcija: kolikor gre za nekaj tisoč let stare objekte, je včasih povsem nemogoče določiti obliko, velikost in izvedbe: z analizo sličnih objektov, pa četudi so to le nasledniki ideje gradnje, je moč priti nekoliko bliže in po analogiji rekonstruirati način postavitve, konstrukcijo in obliko. Vsaka analiza je pomembna: čimbolj uporaben rezultat pa daje sklop analiz, ki osvetljujejo problem s čimveč različnih smeri. Ko tezo potrdi več analiz - lahko postavimo hipotezo, ko je ta zadosti trdna, lahko postane trditev.

Uporaba
Uporabo končnega produkta (v arhitekturi je to objekt) je dokaj težko dokazati. Nedvomno pa že nekateri elementi, na primer tloris, dajo misliti na načine, ki delovanje določajo.
Značilen primer je kultura nuraghov na Sardiniji: nuraghe kot objekt obrambne arhitekture je na svetu posebnost. Je obrambna arhitektura, a je obrambi namenjen le posredno. Služi za prenos informacij: je namreč tako majhen, da ne more delovati kot direktna zaščita (z obleganjem bi ga bilo mogoče izstradati), je postavljen na izpostavljena mesta in v taki pogostnosti, da tehnično ne omogoča obrambe - več: je tako vidno in strateško izpostavljen, da prav izziva - , je grajen v višino z vsemi značilnimi lastnostmi preklapljanja (corbellinga), z večkratnim ponavljanjem istega principa v prerezu, v tlorisu pa je kot samostojen objekt okroglega tlorisa ali pa je sestav okroglih tlorisov (četudi je v tem primeru na primer trikotnik),
je v okolju tako viden, da nima lastnosti vojaškega objekta, namenjen je lahko le označevanju, sprejemanju, razumevanju in oddajanju ter ojačevanju signalov.
Ista načela, seveda brez vojaških atributov, veljajo tudi za vasi okrog nuraghov.
Hiša v vasi je vedno okrogla, skupni objekti pa imajo v centru žrtveniške pladnje ali mize. Kadar gre za večje skupine ljudi, ima 'družbena zgradba' enako obliko, je le večja. Ob robu okrog in okrog je klop, sredine ni. To je 'casa del reunioni'.
Edini mogoč zaključek je, da je šlo za skupnost enakih ljudi, ki so se zbirali, se enakopravno dogovarjali. Gre torej za neke vrste samoupravno družbo brez razslojevanja, brez elite in brez jasno izdelanega režima vodstva.

Vedeti je treba, da je bila kultura nuraghov nekako v železni dobi, približno od 1200, po nekaterih virih 1800 let pred štetjem pa vse do prevlade rimskih, vojaško organiziranih zavojevalcev.

Konstrukcija
Načela konstrukcije tečejo predvsem preprosto: prvi konstrukcijski princip po uporabi jame je premoščanje razpetine s preklado. Slovenci imamo srečo že z besedo samo: PRE KLADA pomeni, da nekaj PREmostimo, to pa storimo najbolj enostavno s KLADO. Klada je masiven kos lesa ali kamna.
Masiven kos lesa je težko izdelati, obdelovati in vdelati, zatorej ne more biti prvotna KLADA lesena. Narava pa je oblikovala drug material in ga ponudila človeku (pračloveku) v uporabo: kamen. Ta je lahko sam po sebi oblikovan, dimenzioniran in ima maso, ki zagotavlja konstrukcijsko trdnost tudi v sklopu z drugimi. Najbolj preprosta je seveda preklada iz enega samega kosa: je pa tudi najmanj uporabna. DOLMEN je sestav dveh pokončnih kamnov, preko katerih je položen (navadno ploščat) kamen. Taka konstrukcija zagotavlja varovanje iz vertikale.
Kadar je dolmen sestav večjega kamna preko dveh, še bolje preko treh kamnov (nedoločena konstrukcija zagotavlja stabilnost), je uporaba objekta bistveno večja. Lahko služi kot hiša ali kot varovanje pred zunanjimi vplivi (narave: dež, sneg, veter) ali pred sovražniki (ki so lahko živali ali človek). Kadar je takih objektov več, tvorijo vzdolžen prostor: hodnik ali koridor.

Spet tloris
Ta pa je že uporabnejši, saj je zametek prostora samega (najboljši izkoristek prostora daje krog, v večjih dimenzijah kvadrat, z več dejavnostmi pa pravokotnik).
Ko postane koridor premalo uporaben prostorsko, zagotavlja pa varnost (tako pasivno kot aktivno), je edina rešitev razširitev njegovega dna. Tako dobimo CELICO ali SOBO. Najprej je približno kvadratna, kasneje zaradi velikih ploščatih kamnov mnogokotnega tlorisa, ko pa zmanjka velikih kamnov, jo je mogoče sestaviti le še iz majhnih kamnov. Ti omogočajo in zahtevajo spet vrnitev proti okroglemu tlorisu.
Omogočajo tako, da je sestav zunanje stene iz majhnih elementov lahko le sestav mnogokotnika s čim večjim številom ploskev (ki limitira proti krogu).
Krog pa je zaključena oblika, ki ne dopušča silnic iz svoje eksaktne krožnice, je torej najbolj konstruktivna konstrukcija majhnih elementov.
Pri tlorisnem principu kroga smo prisiljeni uproabiti še enega: v vertikali. Tukaj je treba vse odprte dele prekriti: pri tehniki suhega zidu z drugim elementom: potem pa spet in spet v višini.
Poenostavljanje kroga z mnogokotnikom je le približek kroga - a s prekrivanjem to približevanje krogu povečamo za petdeset odstotkov.

Prerez
V prerezu je problem isti, le konstrukcija ne dopušča nobenih napak: slaba postavitev kroga v tlorisu je slab krog li krompir, slaba postavitev v višini se preprosto podre.
Sestav zidu iz majhnih elementov v višini ima dva elementa:
prvič: načelo je, da ne smemo zgornjega kamna pomakniti v previs več kot do njegove polovice drugič: pri naslednjih vrstah (od tretje navzgor) ne velja ta princip kot v drugi plasti za polovico zgornjega kamna v odnosu do spodnjega, pač pa do temeljnega, najbolj spodnjega kamna ali do najbolj spodnje plasti. To lahko nadomestimo z dodajanjem obtežbe na zunanji strani: tako dobimo dve plasti ene same stene - notranjo nosilno in zunanjo obtežbeno.
Notranja je vedno le nosilna (z nagnjenostjo navzven tudi odvaja vodo), zunanja pa je lahko samo obtežbena, po potrebi pa je uporabna tudi za druge uporabe. V Švici je zunanja stena gladka, klesarsko obdelana, sledi kolikor mogoče notranji nosilni in služi za odvajanje snega in mokrote v tla. Na Malti, kjer ni ne snega ne mnogo moče, so zidovi okrog okroglega tlorisa navadno kvadratni, streha je v nasutju, v zidu so stopnice ali klančina, zgornja ploskev pa služi tudi za sušenje sadežev.

Kakor je konstrukcija iz lesa vezana na enake dimenzije - tako na prereze kot na dolžine - je analiza kamnitih konstrukcij še posebno težka: sestav iz neenako velikih in iz neoblikovanih kamnov zahteva od graditelja posebno veliko kulture, da vgradi v kompozicijo elemente dediščine in s tem prepoznavnosti značilne arhitekture nekega časa, kraja, naroda.
Mnogo bolj preprosto in mnogo bolj eksaktno je sestavljati na primer lesene elemente, ki imajo stalni prerez in določene, konstantne in ponavljajoče se dolžine: to omogoča uvedbo mrež ali proporcijskih sistemov, ki sami uvajajo nove dolžine in dimenzije sestavov. Najbolj izstopajoč je strogi sistem rasti s kvadratnim korenom iz dve pri slovenskem kozolcu, kjer ni pravil kako graditi, je le sistem, ki postavlja kompozicijo. Zato nista dva kozolca povsem enaka (ne v dimenzijah in ne v obliki), a izjemno majhen odstotek kompozicij odstopa od usklajene celote, ki je definirana kot logična uporaba dediščine, ki ni nikjer zapisana, a se nadaljuje iz roda v rod in predstavlja svojevrstno kulturo slovenskega naroda.

1 Uporaba razmerij ali reda v drugih konstrukcijah
Kozolec je najbolj preprost primer uporabe reda, ki določa kompozicijo. Gre za vzdolžne lesene elemente, ki v ploskvi in v prostoru tvorijo risbo svojega izvora.
Gre seveda predsvem za uporabo kvadrata in za rast z njim. Tako nastopajo mere 1 (stranica kvadrata), 1/koren iz 2 kot polovica diagonale in kot stranica včrtanega kvadrata, koren iz 2 pa je diagonala kvadrata in stranica očrtanega kvadrata. Slednja dva sta seveda zavrtena za 45 stopinj.
Vse je podrejeno tej preprosti konstrukciji, ki se riše na čelnem pogledu kozolca, a smiselno se nadaljuje tudi v globini, tako da dobimo prostorsko izjemno skladno kompozicijo.
Uporaba razmerij za tak objekt ni šport: je nuja, saj zagotavlja likovno enotnost prostora, v katerem kozolci stojijo.
Dokumentacija potrjuje, da je vsaj 98 odstotkov vseh kozolcev na Slovenskem grajenih po opisanem načelu, saj je njegov obstoj poenostavitev dela: torej ne more biti slučaj in je nedvomno pravilo.

2 Red: razmerja in njih ugotavljanje
Ugotavljanje razmerja pri kamnitih zatočiščih je zahtevno: za razliko od kozolca, kjer predstavlja uporaba reda poenostavitev, je v kamnitem zidu to le izbor graditelja. Po eni strani je corbelling konstrukcija, ki ima red (torej objekt stoji), če ga nima - ne stoji, ker reda ni. Vidni rezultat uporabe reda se dokazuje šele na koncu, v izgledu objekta samega.
Dokazovanje proporcij in njihova uporaba je zahtevno opravilo: proporcijska mreža je lahko vrisana, očrtana, nastopa le v notranjosti ali le na zunaj.
Lahko je eno samo razmerje, včasih gre za kombinacijo ali celo za seštevanje več sistemov. Po ugotovitvi razmerja je mogoče njegov obstoj v sistemu dokazati le tako, da nastopa na množici zatočišč neke lokacije: v tem primeru je dokazano.
Za to je potrebno predvsem ogromno dela: predvsem točne izmere in resno dokumentacijo je treba obdelati na isti način, dokazati sistem in ga aplicirati tudi na druge objekte.
Ugotavljanje razmerij predstavlja teorijo: prakso potrjuje prevlada nekega razmerja na večini objektov: in sklep ali potrditev lahko temelji le na čim večjem številu obdelanih objektov.
Šele v tem primeru je praksa potrdila teorijo in sistem je resničen.

3 Smiselna uporaba reda: grafična predstavitev
Sam red ni nikoli sam sebi namen: vedno ima nek vzrok. Ali gre za edino mogočo rešitev (corbelling: nosilna konstrukcija), za poenostavitev konstrukcije (kozolec): rezultat je vedno viden tudi na zunaj. Gre za skladnost v konstrukciji, v estetiki, ne nazadnje v uporabi.
Primer okroglega tlorisa, ki sicer izhaja iz konstrukcije, a v končni fazi predstavlja nekaj drugega, je najbolj viden pri tlorisnih postavitvah sardinijskih nuraghov in vasi okrog njih.
Gre za krog: tega definira zid, ki ima v spodnjem delu razširitev (klop), v centru pa mizo, žrtvenik, oltar (ali kar pač je).
Vas: hiša posameznika, skupna hiša (casa dei reunioni)
Ta krog nima usmeritve, nima stopničenja pomembnosti, miza v sredini onemogoča prevlado ENEGA samega (človeka): gre za enakost.
Obrambna arhitektura: nuraghe
V tem primeru gre za organizacijo (vojaško), ki NE MORE delovati po načelu enakosti, MORA imeti ENEGA vodjo in ostale, ki izvajajo. Zato v nuraghih centra NI.

4 Teorija v praksi: enakostranični trikotnik
Teoretsko izhodišče konstrukcije corbellinga (konstrukcije preklapljanja) je (v velikostnem razredu človeka) naklon zidu približno 60 stopinj. Ta naklonina začne nekako v sredini zidu in teče proti temenu.
V sami konstrukciji izgleda odmerjanje širine tlorisa po svoje preprosto, pa tudi zahtevno. Če privzamemo, da je radij notranje odprtine (tlorisa) r in debelina zidu d, potem je:
osnovnica trikotnika = 2r + d
Pri odmerjanju gre seveda za polovico zidu (ki ga ne moremo fizično odmeriti).
Mogoč pa je bolj preprost postopek: pol debeline zidu plus diameter tlorisne odprtine plus debelina polovice zidu je moč izmeriti z merilom tako, da pri odprtini porinemo palico do kraja prostora: tako se vrnemo na teoretsko izhodišče 2r + d, ki je enako zahtevani meri.
To je osnovnica trikotnika.
Praktično je trikotnik sestav treh enakih stranic, ki so sestavljene pod kotom 60 stopinj, višina pa je koren iz tri polovic:
v = koren iz 3/2
Preprost graditelj tega seveda ni vedel, je pa konstrukcijo sestavil iz treh enako dolgih palic.
Tri palice pa so tudi najbolj običajna igra pastirjev.
Kamnita zatočišča seveda stojijo predvsem na pašnikih.
Slučaj ali pravilo?
Število konstrukcij izključuje slučaj, gre torej le za skladno uporabo znanj in spretnosti preprostega graditelja.

5 Uporaba nekoč in danes
Vprašanje ali je to znanje plod današnjega dela ali ga poznamo že od nekdaj nam pomaga primer okroglega svetišča Hypogeum na Malti.
Konstrukcija je vrezana, vklesana v mehak kamen.
Tloris je okrogel (ali je vsaj zametek kroga), v prerezu pa se stopničasto stopnjuje proti temenski plošči. Ali bi bilo v kamnu mogoče izvesti krivo linijo, ki bi bila za klesanje mnogo bolj preprosta? Da, bila bi.
Graditelj pa je oponašal druge konstrukcije, ki jih je očitno poznal: stopničenje.
Jasna ugotovitev je torej, da je corbelling ali stopničasta konstrukcija obstajala pred nastankom Hypogeuma, ki ga datirajo med tretje in četrto tisočletje pred našim štetjem.
Ta dokaz je povsem jasen, da je stopničasta konstrukcija ali corbelling stara vsaj šest tisoč let.

6 Čudež in preprosta razlaga pojava
Sant' Anastasia v mestecu Sardara na Sardiniji je cerkven kompleks, pred katerim stoji sveti vodnjak, 'pozzo sacro'.
Tehnično gre za ostanke vodnjaka, ki je okroglega tlorisa, se vzpenja proti temenski odprtini (ekvivalent temenski plošči pri zatočiščih) stopničasto, vanj pa vodijo stopnice, ki so usmerjene z juga.
Dejstvo je, da kot konstrukcije v prerezu kaže na zanimiv fenomen: sonce na dan 17. aprila (in enako avgusta) posije skozi odprtino stopnišča v vodo in se odbije skozi odprtino spet ven.
Sonce iz zemlje je nedvomno čudež za vsakega, ki ne pozna fizike in teorije odboja.
Dejstva:
Ercole Contu je našel ostanke temenskih kamnov konstrukcije, ki so bili nedvomno v konstrukciji objekta nad vodnjakom.
Svetloba v zaprtem (temnem) prostoru, kjer sonce prihaja iz globin, je nedvomno voden čudež. Ne gre zanikati, da ga niso uporabljali svečeniki pri obredih.
Pozzo sacro Sant' Anastasia je datiran v čas 1200 pred štetjem.
17. april je god svete Anastasije.
Možnosti nastanka:
Vodnjak je bil morda postavljen kot plod astronomskih izračunov za ta pojav na izbran datum praznika zavetnice svetišča.
Lahko je bila izbrana svetnica potem, ko se je pojav pokazal.
Krščanska cerkev je postavljena na najdenih ostankih starejšega svetišča, ki je bilo nedvomno vezano na vodnjak.
Zaključek:
Pred tisoč dvesto leti so znali zgraditi objekt, in s teoretičnim in praktičnim znanjem so znali uporabiti naravne pojave.
Danes, tri tisoč let kasneje, tega ne zmoremo več.
Ali nas enostavno ne zanima.

Tehnične značilnosti konstrukcije suhega zidu so predvsem tri:
corbelling ali previsevanje kamnov, tako v tlorisu (krog) kot v prerezu (preklapljanje) enakostranični trikotnik ima tri enako dolge stranice in tri enake kote (60 stopinj) trikotnik sestavljajo stranice 1 in višina, ki je enaka kvadratnemu korenu iz tri polovic.
Uporaba teh elementov je sestavni del vseh konstrukcij, ki tvorijo prostor v tehniki suhega zidu.
Analiza potrjuje prisotnost vseh treh elementov v predzgodovinskih spomenikih, predvsem v grobnicah, nekaj tisoč let pred našim štetjem, v le nekaj sto let starih kamnitih zatočiščih, in vse do današnjih konstrukcij, ki se napredku in času navkljub vedno znova pojavljajo tudi med nami.

Rezultati
Izsledki analize morajo imeti čimbolj praktične rezultate: tako lahko dokaj točno rekonstruiramo nekatere predzgodovinske konstrukcije (na primeru Hypogeuma: svetišča Mnajdra, Zgantija in Hagar Qim na Malti; primer Šuplje gromile pri Šibeniku/HR kaže enake konstrukcijske prijeme kot slični spomeniki v Italiji iz enajstega stoletja; današnje znanje fizike in astronomije pomaga razkrivati uporabo Sant'Anastasie, svetega vodnjaka na Sardiniji).
Gre torej za to, da prepoznavanje in analiziranje načel gradnje naših dedov kaže predvsem razumevanje starih znanj tudi za današnjo rabo.

Za povečavo kliknite na sliko
Click on picture to enlarge