Vladislav Stres
K VPRAŠANJU STRATEGIJE NA
PODROČJU TURIZMA
(tekst je bil objavljen 28. junija 1994 v časopisu
DELO pod naslovom K vprašanju razvoja slovenskega turizma, tekst, ki
ni posledica študije je le avtorski razmislek o možnostih slovenskega turizma)
Tako rekoč po vsem svetu so najrazličnejše turistične dejavnosti
v vzponu. Zanimanje za tuje dežele in kulturo drugih narodov je vse večje.
Za uspešen razvoj in trženje turizma torej potrebuješ predvsem imidž. Kakšna
naj bo pri spodbujanju turistične dejavnosti vloga države in kaj vse lahko
ponudimo tujim turistom? Velik del turistične ponudbe pri nas že deluje
na profesionalni ravni in ne potrebuje posebne pomoči države. Država jim
tako nudi le organiziranje skupnih nastopov, npr. na sejmih turistične
ponudbe, tiskanje skupnih katalogov...
Večjo pomoč države v obliki subvencioniranja, poceni
kreditov… potrebujejo projekti izgradnje in usposobitve osnov za nova turistična
središča. Med te osnove spadajo poleg infrastrukture tudi kultivirane naravne
lepote, npr. jezera. Zajezitev čistega potočka je že lahko večje ali manjše
jezero. Z dna se seveda očisti zemlja, ki lahko pride prav za postavitev
otočkov. Obalo je treba očistiti podrasti, posuti z rečnim peskom, zasaditi
drevje. Rečnega peska imamo v izobilju, s čemer se sosednje države ne morejo
hvaliti. Manjše zajezitve, primerne za kopanje lahko uredimo na rekah in
potokih s primerno čistostjo vode. Podobno lahko uredimo tudi morsko obalo.
Menim pa tudi, da morajo biti strateški cilji turistične
ponudbe naravnani k domačemu gostu. Zakaj? Ker samo taka turistična ponudba
dobi ustrezno identiteto. Dežela je lahko prijazna do tujih turistov šele
takrat, ko je prijazna tudi do lastnih prebivalcev. Prijazni in zadovoljni
domačini pa lahko ponudijo vire svojih zadovoljstev.
Kaj vse bi radi Slovenci kot turisti radi počeli? Radi
se kopajo v rekah, v jezerih, v morju, radi hodijo v planine, se ukvarjajo
s športi… Torej moramo izboljšati ponudbo planinskih koč tudi tako, da
se dvigne standarde gradnje, opremljenosti in ponudbe. Tudi nekaj podzemskih
jam se lahko odda poslovnežem.
Poleg naravnih lepot vsak turist - domač ali tuj - pričakuje,
da bo postrežen z dobro hrano. Vse večje so potrebe po hitro pripravljeni
delikatesni hrani. Podpreti moramo ponudbo domače "fast food" kioskov,
restavracij in seveda investicije v kuhinje, pekarne, slaščičarne, ki vse
to pripravijo. Ena od osnovnih vab za postanek na Trojanah so tamkajšnji
sveži krofi, gibanice… Bled še zmeraj slovi po izjemnih kremnih rezinah.
To samo po sebi narekuje možnosti franšizinga, ki bi z SQ pripeljal do
domačih tudi izvozno uspešnih podjetij hitre prehrane. Kakšni so trendi
v prehranjevalnih navadah? Vedno več pojemo v različnih jedeh sadja in
raznih solat, kar je tudi lahka in zdrava hrana. Najbolj gredo v prodajo
sladoledi z veliko količino sadja in seveda tudi sladoledi zmrznjenega
sadja. Pravi razcvet doživljajo pri nas tudi sadni jogurti. Del turistične
ponudbe so tako delikatese visoke prehrambene kakovosti, ponujene v domačih
"fast food" kioskih… Oprema teh kioskov so tudi potrebne peči kjer se polpripravljena
hrana speče, seveda ob domačem točenem pivu (ki je lahko tudi sveže zvarjeno),
sadnih sokovih, moštu…
Omenil bi šport, kot ljubiteljsko dejavnost velikega
dela Slovencev. V vsakem turistično zanimivem centru se poizkuša
organizirati različna množična tekmovanja ter športne igre za laike
in prave amaterje, recimo igre kot so: Igre brez meja ali pa Kaveljci in
korenine… Poskrbeti je treba tudi za propagando atraktivnih športov, kot
so npr. rafting, jadralno padalstvo, prosto plezanje… Profesionalni šport
moramo preseliti med zvedave "firbce" - med ljudi.
Slovenci veliko damo na lastno kulturo. Veliko Slovencev
se ukvarja s pisanjem, glasbo, slikarstvom… Potrebujemo le menagerje, ki
bi predstavili umetniško plat ljudi ter to ponudili kot vez med njimi.
Zopet poudarjam amaterje. Omogočiti moramo različne javne nastope - tudi
naše izvirne Karaoke. Prireditve naj bi bile deloma spontane in multimedijske,
npr. po nastopu amaterskega glasbenika je na vrsti predstavitev slikarja.
Zaključek kulturnega dogodka je lahko dražba reprodukcij, pa tudi dražjih
originalov. Aplavz in množičnost zbranih je poleg prodaje napotilo k nadaljnemu
delu. Predlagam tudi postavitev svetlobnih panojev z informacijami, kaj
vse si lahko v določenem dnevu lahko ogledamo v turističnem centru kar
bi morala biti tudi središča večjih mest. Te informacije bi lahko bile
tudi v svetovnem tujem jeziku…
Turizem torej nudi zaposlitev velikemu številu ljudi,
pa tudi poleg dobrega zaslužka, obraz, na katerega je lahko država ponosna.
NA PRVO
STRAN