BAZA PODATKOV ZA POTREBE IZOBRAŽEVANJA

---

   

Na konferenci "Za hitrejši razvoj malega gospodarstva" sem zaznal dve iluziji:

• Kakšen je odnos do države. Vsak od nje samo nekaj samo zahteva. Strinjam se, da so polne davčne olajšave v primeru investiranje celotnega dobička dobra ideja, da so pametne nujne dodatne olajšave pri zaposlovanju. Toda kaj se zahteva?. Zahteva se denar. Kot, da je država molzna krava. Na drugi strani imamo 29.000 "državnih" uradnikov. Plače svetovalcev vlade so okrog 150.000,00 sit, kar je malo. Logično posledica je, da kadri kvečjemu bežijo iz državnih resorjev. Najboljši! Kaj bo posledica tega procesa si lahko mislimo. Država očitno nima veliko finančno rezerv. Kaj lahko zahtevamo od države? Edino kar lahko od države danes zahtevamo je boljša učinkovitost. Vsak zvečilni gumi je opremljen z EAN kodo, naši poslanci pa še vedno nosijo na svoje mize po pol metra papirja. Vsak dokument bi se moral v državni upravi takoj pretvoriti v elektronsko obliko, da ne bi bilo odvečnega fotokopiranja in nepreglednosti informacij…. To velja tudi za druge dejavnosti. To bi pospešilo učinkovitost.Toda države v prihodnje ne bo manj, samo bolj učinkovita bo morala biti. Tako bo lahko tudi manj zaposlenih uradnikov in več bodo naredili…

• Zavarovanje domačih podjetij z zakonodajo je druga iluzija. Po Makareškem sporazumu WTO tega ni več. Poizkusite tudi s tem, toda povem vam, da s tem ne boste dosegli veliko. Edina obramba pred naraščajočo tujo konkurenco je marketinško sodelovanje med nami oziroma med vami.

Kako naj posluje država, združenja, zbornice, da postanejo servis.podjetnikom oziroma glede države državljanom? Kako naj postanejo servis tistim, ki plačujejo davke oziroma članarine. Država, zbornice morajo imeti pred sabo cilj privarčevati čas in denar svojim članom. V takšnih razmerah bi dobil podjetnik CD disk s ključnimi informacijami njegovega področja ali pa vsaj dejavnosti v kateri deluje. Cena teh informacij pa bi bila stroškovna. V SLO je več kot 100.000 delujočih subjektov, ki imajo od 1-4 zaposlene. Majhni podjetniki nimajo ne časa ne denarja, da bi neskončno dolgo brskali po Internetu in drugih podatkih. Podatki morajo biti pregledni in združeni po dejavnostih, ključnih proizvodih ter ključnih državah s katerimi poslujejo SLO podjetja. Na Cd-ju bi tako vsakomesečno bili združeni podatki o sejmih, ponudbah ter povpraševanjih različnih baz podatkov, predpisani ter predlagani obrazci, izvlečki poslovnih imenikov, izvlečki zakonodaje, podatki o standardih, patentih, blagovnih znamkah, sejmih, tržnih raziskavah glede ključnih uvozno izvoznih dobrin Slovenije. Cena praznega CD-ja je 300 sit. Kaj pa naša država? Za vsak paket pogodb za vsako storitev IUS-u se plača, če hočeš do zakonodaje plačaš še Uradni list, judikate vrhovnega sodišča zopet plačaš pri IUS... Ali imajo podjetniki čas in denar da bi hodili stalno v Večerne šole podjetništva? Verjetno ne. Torej jim je treba omogočiti izobraževanje na daljavo, kar je možno tako preko Interneta kot elektronske pošte. Cena - zopet tako kot se za člane spodobi, stroškovna ali zastonj. Informacije so lahko dobra spodbuda za gospodarsko rast.

1. Prihajam iz šolstva, sem učitelj in moram priznati, da se neugodno počutim med Vami praktiki. Šolstvo je slabo povezano s prakso. To je problem in ravno probleme lahko tržimo. Sprašujem se kaj lahko ponudimo v strokovnih šolah podjetnikom in obratno? Šolniki lahko dajejo dijakom seminarske ter projektne naloge, ki jih Vi predlagate. Npr. izdelave različnih anket, raziskave konkurenčnih prednosti in slabosti podjetja, dajanje poslovnih idej, izdelava spletnih strani ter različno svetovanje... Npr. sam sem postavil obsežne spletne strani šole z 70 datotekami za 30.000 sit. Preko takega projektnega dela boste spoznali kadre in potegovali se boste lahko res za najboljše. Najti marljivega delavca z dobrim predznanjem je pomembno delo. Nihče ne zmore več vsega, majhno podjetje pa ima veliko pomanjkljivost. Ali je lahko podjetnik vseved? Ne, tudi učitelj ne. Delo moramo torej razdeliti. Šole imajo še eno prednost pred profitnimi ponudniki svetovanj, tržnih raziskav… kot neprofitni smo le v manjšem delu odvisni od naročnika, zato se ne borimo za njegovo naklonjenost z leporečjem, skrivanjem informacij… Verjetno veste, da tudi s pomočjo Phare programa EU veliko šol že ustvarja baze podatkov po posameznih področjih in tematikah, delajo pa tudi druge projekte… Še enkrat poudarjam, da je pridobitev teh informacij ter storitev zelo poceni. Strokovno šolstvo mora pridobiti status pospeševalnega centra za gospodarstvo. S tem bi razbremenili delo pospeševalnim centrom, ki že delujejo. V tem sodelovanju bomo šolniki spoznavali prakso in tako bolje usposabljali dijake za konkretno delo. V srednjih šolah je kot veste zaposlenih 8.000 diplomantov različnih fakultet. Torej.učitelji lahko dajemo v strokovnih šolah dijakom praktične, projektne naloge, kot del učnih ciljev…
2. Potrebujemo trgovine ter kataloge z izdelki SQ. K produktom na katere je lahko Slovenija ponosna ter so pretežno SLO porekla se lahko veže "image" Slovenije v vseh prodorih na zunanje trge. Če Kranjski sejem, ki naj bi bil pobudnik akcije SQ, tega ni zmogel naj to prevzame nekdo drug, saj je akcija nacionalnega pomena. K dobrim produktom lahko prilepimo še marsikaj drugega. Prav je, da kupec izbere Vas. Od Vaše uspešnosti namreč živi država torej tudi mi šolniki.

31.12. 97 je bilo po podatkih Statističnega letopisa v SLO:

137.000 poslovnih subjektov,            118.000 subjektov je zaposlovalo od 1-4 delavce,                 12.000 pa od 5-49 delavcev,                 2.300 pa 50 in več;                   53.500 družb.

Največ spp je bilo zaposlenih v predelovalnih dejavnostih - 14.000, v trgovini in servisni dej. 11.000, prometu - 9.000, poslovanje z nepremičninami - 7.000, v gostinstvu - 6.300 subjektov

Smo v dobi globalizacije, specifična znanja se vse bolj producirajo ter realizirajo v globalnih centrih. Dostopniost do kvalitetnega znanja - informacij postaja ključna primerjalna prednost oziroma šibkost posamezne države, naroda, posameznika. Predlagani projekt nudi kvalitetni prispevek k posodabljanju državne uprave - k večji učinkovitosti ter preglednosti - predvsem na področju izobraževanja ter paradržavnih institucij.

Tekmo v času izgubljajo tudi instituti, fakultete, šole, predvsem pa posamezniki, če niso vključeni v zelo širok tim kar velja predvsem za majhne države, kar Slovenija nedvomno je..

Posamezniki v tej dobi ne moremo producirati znanj, ki bi bil marketinško zanimiva za trg. Tudi sam nekaj zanimivih projektov, potrebujem pa tolerantne sodelavce.

Zaradi vse manjših so možnosti konkurenčnega produciranja znanja,  postaja vse pomembnejše poznavanje ter obdelava znanja. Torej je treba izdelati kvalitetne baze podatkov. Kvalitetna baza podatkov multiplicira prihranke pri času iskanja informacij, omogoča izobraževanje na daljavo in omogoča lažjo strokovno preverjanje nudenih informacij. Struktura baze podatkov naj omogoča iskanje podatkov glede na zahtevnost uporabnika (po: poklicih, področjih in nivojih  npr: 1., 2. ,3. nivo oz. osnovnošolski, srednješolski, višje šolski, magistrski... nivo, možnost iskanja po neobdelani bazi podatkov...).

Enormne količine informacij silijo v organizirano obdelovanje ter posredovanje podatkov v izobraževalne namene. Vsaj osnovni nivoji baze podatkov naj bi bili javno dostopni. Šele tako zastavljeno delo omogoča kvalitetno kulikularno prenovo šolskega sistema, usmerja državo k potrebam državljanov in državi podeljuje pomen, ki ga mora prevzeti v dobi (nepregledne količine)  informacij.

Podatki bi  se torej zbirali  ter pedagoško - nazorno obdelovali. Distribuirali bi  se lahko preko Interneta ter CD zgoščenk...
 

- Pričeli bi predvsem Z zbiranjem diplomskih, magisterskih naloge ter doktoratov v elektronski obliki. To nalogo bi lahko koordinirala npr. Narodna in   univerzitetna knjižnica - NUK. Diplomske naloge bi pridobivala na t.im. bartel podlagi. Bodočim diplomantom bi v zameno za elektronsko obliko njihove naloge dajala posebne ugodnosti glede dostopa do strokovnih gradiv, svetovanja...  Fakultete, ki bi nudile javnosti diplomske naloge bi morali  dodatno stimulirati ("naloga" Vlade RS). Delo fakultet bi tako postalo transparentnejše, lažje bi se povezovale z gospodarskimi subjekti... V prispodobi bi lahko rekli da bi "Cesar videl kje ima bogata oblačila, kje pa je nag."

- Ministrstva, oziroma resorji, ki financirajo izdajanje publikacij pridobijo pravice do publikacije v elektronski obliki ter  predaje teh podatkov NUK oziroma CTK (Centralno Tehnična Knjižnica). Gradiva bi bila tako v pretežno slovenskem jeziku kar bi poleg dobre organiziranosti baze podatkov dajalo krajšo informacijsko prednost domačim uporabnikom.
 

So fakultete, študentje, profesorji ter učitelji, ki jih projekt zanima, morebiti tudi Instituti. Interes po podatkih ustvarjene baze podatkov je  lahko velik, saj pri svojem delu tovrstne informacije potrebujejo(mo). Sile pri ustvarjanju baz pa so razdrobljene. Že sedaj je kar nekaj narejenega v smeri predlaganega. Fakuiltete imajo svoje baze podatkov, veliko je na Cobisu oziroma IZUM-u.
Sam sem ustvaril osnutek manjše baze podatkov za potrebe srednješolskega izobraževanja po posameznih predmetih, po ciljnih skušpinah (podjetniška stran..).
Nekaj v smeri predlaganmega je narejeno na osnovnošolskem nivoju npr.  na straneh, ki jih je uredil V. Batagelj, veliko podatkov najdemo na straneh Šola je nora (slovenščina, matematika, angleščina, nemščina, biologija, kemija...).

Izvajalsko delo se prenose predvsem na  študente, učitelje, dijake, profesorji pa pridobijo vlogo recenzentov in usmerjevalcev posodobljanja baz podatkov po posameznih predmetih ter tematikah, glede na izkazani  interes izobraževanja ter šole kjer so zaposlenui.Recenzirani podatki naj bodo del osnovne zaščitene baze podatkov.

Uporabniki so predvsem državljani Slovenije zainteresirani za permanentno izobraževanje ter  izobraževanje na daljavo (proračunski sedanji in bodoči davkoplačevalci). Konkretneje: študentje različnih stopenj, učitelji, dijaki srednjih šol, gospodarstveniki.

Vaso stran sem si ogledal in vam sporocam, da nas zanima sodelovanje na
podrocju BAZE PODATKOV NA INTERNETU ZA POTREBE IZOBRA?EVANJA.
 
Zato predlagam sestanek, uskladiti bi morala le dan in uro.

Lep dan,
         Boban Todorovic
 

--
# Kabi d.o.o.,   Šmartinska 106,  SI-1000 Ljubljana
# Tel./fax: (061) 141 92 85 - E-mail: boban@kabi.si
# World Wide Web: http://www.kabi.si/

Vladislav Stres, dipl. oec.

  PRVA STRAN