MOŠKOST IN ŽENSKOST DUŠE
"ŽENSKA JE KONGLOMERAT, KI MORA
RAZPASTI DO SVOJEGA SONČNEGA JEDRA
MOŠKI JE SONCE, KI SE MORA IZSEVATI DO SVOJEGA KONGLOMERADNEGA JEDRA"
Moškost in ženskost sta samo dve različni usmeritvi organizmov. Z moškostjo in ženskostjo se izjemno pospeši komunikacija. Moškost in ženskost omogočata "galvanski člen". Moški in ženska sta kot baterija. med njima se preteka energija... kot med baterijskim + in - . Zato je prav da spoznamo in gradimo svojo vlogo. Svoje vloge moramo odigrati, na ta način smo skladni z širšimi zakonitostmi.
Duša gre v svojem razvoju skozi
različne faze. V energetskem svetu razpolaga z relativno malo
delci. Telo je za dušo pravo vesolje v malem. Genski zapis
hrani zgodovinski znanje..., ki ga duša s pridom uporablja ter v
manjši meri (lamarkizem) usmerja. Duša je prav tako kot
organizem multisistem, le da je mnogo manj obsežen. Duša je
tako prav tako čebulno strukturirana. Ko pride do spremembe na
ravni, ki je bližje središču "čebule" duša preide
v moško fazo. moška faza je vloga človeka, ki jo mora
odigrati. Takšna duša se ne spominja prejšnjih življenj, saj
je nova. Je izjemno inteligentna in "sodobni model".
Takšen moški ima izjemno veliko idej boljših rešitev (inovativnost), je v vlogi nudenja lastnih spoznanj (preroško,
pesniška faza). Je slabo komunikativen, saj se težko prilagaja
okolju ter ga slabo pozna. V naslednjem življenju v telesu pa
duša postane modrejša, komunikativnejša, ima pa maj iskrivih
idej in iz občudovanja vse bolj dobiva vlogo občudovalca. Tako
iz moškosti preide v žensko fazo. Ker se duše hitro zučijo
(dozorevajo) se tudi delitev vlog med spoloma postaja vedno bolj
jasna. Če pogledamo le nekaj generacij, vidimo neverjetno hiter
razvoj ženskosti ter moškosti. Odnos med moškim ter žensko?
predstavljajmo si, da ima moški okrog vratu bisere. Biseri so
sicer simbol za določeno čebulno plast duše. Moški želi dati
"bisere" (doživetja, ideje). S tem postanejo določene
plastui duše šibkejše kar omogoča "jedru", da v bližni bodočnosti zaživi v novem okolju. Jedro duše je nekako
ujeto v okolje, drugih duševnih delcev. Kot je lahko kralj
ujetnik svojih podložnikov. Ženska si prizadeva za to, da bi
dobila "bisere". Za ženskost je značilna praznina
(pohlep po specifični toplini na ravni energetskih struktur).
Mlada ženska duša je tako nagnjena k nimfomaniji. Kasneje ko
zbere določeno količino "biserov" pa postajajo njene
zahteve vse bolj delikatne. Odnos med možem in ženo v času
pelje v to, da moški duhovno postaja ženska, ženska pa moški.
Misel je malce karikirana zaradi lažjega razumevanja. Proces
namreč traja več generacij in se tako jasno ne opazi.
MOŠKOST / ŽENSKOST
Delec gre v svojih preobrazbah skozi moške,
vmesne ter nato ženske faze... Ko se moška faza izpoje
– ko delec v določenem okolju ostane brez poslanstva
dookolja, preide v fazo lastne preobrazbe - v žensko fazo. . Obe fazi
sta življenski lok delca. Življenje v nespremenjeni notranji
strukturi je mnogo daljše od življenje Človeka. Shematično razliko med moškostjo oziroma ženskostjo
govori spodnja tabela.
MOŠKOST je: spreminjanje okolja, poslanstvo do drugih, lepota navznoter (notranji "narcizem"), iskati bitnost poučevanje torej - DOZOREVANJE OKOLJA JAZA, SOOČENJE JAZA S SVETOM. Jaz želi svet spremeniti. Moški preizkuša moč in veličino lastne duše, ukvarja se z višjimi intelekti in božanskim - s prihodnostjo. Bolj kot ženske so odvisni od okolja. |
ŽENSKOST je: težnja biti spremenjen, poslanstvo do samega sebe, lepota navzven (zunanji "narcizem") bivati učenje torej: PRIPRAVA OKOLIŠČIN ZA SPREMEMBO LASTNEGA JAZA. Zaposlene so z zorenjem lastnega povprečja, ki ga želijo dozoreti do te mere, da se spremenijo osrednje plasti jaz - "duša". Soočajo se z realnostjo, sedanjostjo, imajo izjemen spomin na konkretne dogodke... |
KONKRETNEJE:
Od spola je odvisen odnos do rizikov. Moški želi spreminjati okolje s svojimi zamislimi,ženske okolje urejajo. na preverjene načine. Moški sae zato mnogo bolj izpostavlja, saj je njegovo delovanje inovativno. V ospredje daje svoje poslanstvo. Ženska daje v ospredje dom v širšem smislu. Posledice so za ženske: daljša življenska doba, manj pijančevanja, manj samomorilskega vedenja (nesreč), manj samomorov. Povprečno ženske živijo v bolje urejenem okolju (tako čustveno kot materialno).
Plasti teh spreminjanj je veliko. Ženske torej doživljajo izjemne spremembe.
Človek je prav tako kot Vesolje multisistem, seveda na bistveno nižji ravni (prostorsko zamejen in časovno kratek). Če so posamezni nivoji v Človeku v sporu, je Človek - sistem zaposlen sam s sabo in je posledica večja ali manjša apatičnost, nedejavnost. Soočenje nivojev pripelje do koeksistence v taki ali drugačni obliki - tudi do zelo zapletenih navideznih stabilnih sistemov, ki se poenotijo npr. v agresivnost navzven (kompenzacija?)... To pa je področje psihologije.
Še AFORISTIČNA ISKRICA:
Ker se ženske ne odprejo moškim je svet namesto Z LJUBEZNIJO obseden S SEKSOM. Toda kako naj se ženska odpre pred nekom za katerega misli, da je kaotičen? Kako naj se odpre, če misli, da je šibka, če ne ve, da spreminja svet s svojimi ČUSTVI.
Pomanjkanje čustev zahteva opijate; alkohol, mamila, seksizem...