Svet postaja iz dneva v dan bolj materialističen. Vrednote so vse bolj čudne. Vse bolj smo zagledani v imeti, preživeti tu in danes. Toda tudi v materializmu je nekaj resnice. Tudi tu se skriva Božji načrt in del svetlobe. Ta svetloba pa ne odrešuje. Zakaj je materializem na pohodu kot to še ni bilo doslej? Odgovor bi bil kratkomalo predolg. Pomanjkanje ljubezni nas je pahnilo v osamo in v nadomestke ljubezni. Beseda ljubezen pa ni črnobel pojem. V bistvu celotno stvarstvo prepaja ljubezen, le da so ljubezni zelo različne. Tako se soočajo vzvišene in majhne – bolj egoistične ljubezni. Samo neskončna nadutost dandanašnji takšna kakršen pač je – žalost.

Kaj storiti? Priznajmo si, da smo majhni. Priznajmo, da nismo svetniki. Priznajmo, da nas lahko odreši le ljubezen, ljubezen kot vera. Verovati moramo v ljubezen, ki prepaja vesolje, ki biva v vsaki stvari. Samo tako bomo lahko sestavili svet v novo veličino. Samo tako bomo potegnili UPANJE iz blata vsakdana dandanašnjega življenja.

Smo v dobi izbruha instinktov, soočenja s samim seboj. Potrebujemo ljubezni in duha bolj kot kdajkoli. Od tega je odvisen tudi naš fizičen obstoj. Toda, kako ljubiti, če nisi mati lastni duhovni iskri? Kako se zavedati lastne čudovitosti, ki plemeniti čustva in instinkte? Na ta vprašanja sem iskal odgovore, ki so v mojih pesmih, kipih ter glasbi. Tako so pesmi splet racia in podzavesti, ki vse bolj prepoznavata lepoto in ljubezen. In to je moj svet, ki ga lahko poklonim. Čudovitost in sveta iskra pa je v vseh nas. Pričnimo se je zavedati. Pričnimo z njenim čaščenjem.

VESELJE

 

Veselje kakor biser je sredi oči

Kot metulj priletiš in vprašaš rožo:

"Zakaj v pestičih nosiš med?
zakaj lepa si za nas
zakaj ta vonj trosiš v svet?"

"Svet cvetov je travnik
svet tisočih darov
bogat, vesel, mogočen

Tudi ti si roža
v sebi imaš med
Daj veselje kot tisoč drobnih kapljic
dobro misel vame"

LINA NA NEBU

 

Na nebu lina se odpre
SONCE daljno ZEMLJO za hip oblije
In kot v puščavi se zgodi
veselje šine v ljudi
Drobne lučke v njih prižge

Zopet zidajo v oblake
gradove svojih SANJ...
A ZEMLJA gre svojo pot
med ZVEZDE temne
v hlad in temo

Brez SONCA si in brez LJUBEZNI
zagledan v knjige svete
in v žarke ulovljene
Hrepenenje lino ti odpre
a le do SONCA v ČLOVEKU
a le do SONCA v STVAREH krog tebe

 

ZVEZDE

Iz svetlobe smo
vanjo se povrnemo
nekaj jo dobijo črvi, nekaj korenine
in nekaj zvezde

Zvezde se rojevajo
v prostoru kot iz nič nastanejo
In potem vsa polnost
bivanja kot ga poznamo

 

O SEKSIZMU

Svet brez ljubezni je svet brez komunikacije. Obljuba komunikacije ima zato vse bolj pomembno vlogo. Obljuba tako vse bolj lahko manipulira in vodi v zasvojenost.  Seksizem ima tako moč samo v pogojih odtujenosti. V pogojih pristne komunikacije pa je sex del življenja samega, vgrajen v življernje, kot del čudovitih intimnih srečanj med moškim in žensko - brez strahu, samozavesten, nežen in raziskujoč.

Vladislav Stres