IZOBRAŽEVANJE DANES

Da se predstavim. Sem Vladislav Stres, že dobrih 13. let poučujem ekonomske predmete na srednjih šolah (za poklice: ekonomski tehnik, poslovni tajnik…). Pridobil sem naziv svetovalec. Moj naslov: vladislav.stres@guest.arnes.si

Ne moremo govoriti o izobraževanju ne da bi na prvo mesto postavili učenca, dijaka… in njegove cilje. Na drugem mestu pa so odjemalci, ki bodo te cilje lahko udejanili - delodajalci (tako v gospodarstvu kot negospodarstvu). Torej moramo najprej zvedeti za INPUT: znanja, spretnosti, vrednostni sistem ter cilje učenca. Zakaj? Zato da mu lahko učitelj skupaj z vso podporo, ki mu jo nudi (bi morala nuditi), država … pomagal pri kreiranju njegove poklicne in življenske poti.

Vsi, ki se ukvarjamo z izobraževanjem se strinjamo, da je temeljni cilj izobraževanja uspeh v življenju in poklicu. Lahko bi rekli celosten razvoj osebnosti in strokovnih znanj ter kreativnosti. To je torej lahko dobro izhodišče za razmislek o izobraževalnem sistemu.

Torej pojdimo k konkretnemu. Učitelji najprej potrebujemo informacije o dijaku. To lahko naredimo z: razgovori, anketami, testi. Brez sistemskega pristopa k tem ugotavljanju (nujno je sodelovanje psihologov, učiteljev…) seveda ne moremo pričakovati da bodo učitelji kot nekakšni brezimni 007 to uspeli narediti sami, točneje vsak sam.

Posledice so umirjena šola, zadovoljni učitelji in dijaki. Kakšne so posledice vedcev šolskega sistema? Kako so zadovoljni učitelji z današnjim šolskim sistemom, kako so zadovoljni dijaki in še najpomembnejše vprašanje, kako so zadovoljni delodajalci.

Je kdo naredil analizo zgoraj opisanega zadovoljstva pred mandati omenjenih ministrov in po tem mandatu?

Glede na zgornja izhodišča sem izdelal nekaj vprašalnikov, predvsem glede hobijev in ciljev izobraževanja. Prvo mi je omogočilo, da sem naredil dober šolski časopis, rezultati druge pa so me presenetili. Izvedena je bila v razredu kjer sem bil razrednik. Dijaki 2. letnika se izobražujejo za poklic poslovni tehnik. Od 25-tih se jih je 5 odločilo za poslovno kariero, 5 za kariero tajnice oziroma tajnika in kar 4-je bi bili kriminalisti, 3-je novinarji, 1 pravnica, 1 biologinja, 1 arhitekt… Naša šola vsako leto organizira zaključni ples skupaj z kadetsko šolo… Naletel sem na ključni problem poklicne raznosmernosti. Dijaki so potrebovali posvete glede kariernih ciljev. Hotel sem da o tem skupinsko razpravljajo, nato pa da obiščemo Zavod za zaposlovanje…, ki ta posvetovanja nudi. Na zavodu so me pospremili s stavkom. Vi ste prva poklicna šola, ki jih (razen nekaterih gimnazij) to poklicno svetovanje zanima. Pa takrat še ni bila šola, predstavljal sem samo svoj razred. Te informacije sem kasneje predal šolski psihologinji… Povezal sem se tudi z Avstrijsko firmo, ki delodajalcem svetuje pri izboru kadrov, ISG (glejte prilogo). Toda vse skupaj je presegalo moje kompetence, nujno sem potreboval delo v timu, do tega pa nisem prišel…

V dokumentu z naslovom Zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju, ki ga je sestavila skupina strokovnjakov Modro oko, opažam, da je dokument zelo obsežen (210 gostotipkanih strani), na internetu pa sem ga dobil v pdf zapisu. Ker je brez kazal z hiperpovezavami in ker teksta ne moreš kopirati, predelovati, pa tudi zarasdi slabše čitljivosti kot bi bil npr v Wordu me je »postavil pred vrata«. Brez kratkih povzetkov, netrasparenten… Ga učitelji poznajo? Stavek dokumenta: »Naš cilj ni ugotavljati kakovosti na sebi, prav tako nam ne gre za nadzor kakovosti, ki nam zagotavlja nadzor »rezultata« (delovne sile, študenta, ki se vpisuje).« je osnovna misel, ki je v nasprotju z naslovom. Proti takemu distanciranju od temeljnih ciljev protestiram. Kot praktika me zanima ravno to od česar se skupina distancira, torej z rezultatom. Modro oko se v študiji ukvarja z kakovostjo edukacijskega procesa, ki pa je procesno praktično neulovljiv. Razlogov za to je več. Učence in dijake ter študente izobražujemo za bodočnost, avtomatska opravila vse bolj nadomeščajo računalniki, spremembe na področju potrebnih znanj se izjemno hitro pospešeno spreminjajo… Učni proces mora zato vse bolj sloneti na učitelju in šoli kot avtonomni enoti, ki odgovarja za rezultat izobraževanja. Šole in učitelji tako sami iščejo edukacijske postopke ter prijeme. Tako kot direktor velike firme ne more vedeti vsega kaj se v firmi dogaja tako tega ne more vedeti ministrstvo, niti ne more vsega planirati: razdeliti mora naloge in predvsem strateško planirati (srednjeročni, dolgoročni cilji) in nadzirati uresničevanja teh ciljev. S postavljanjem standardov procesa namesto postavljanja standardov kreativnosti, znanj, spretnosti ter delovnih navad otrok, dijakov, študentov… se posega v avtonomnost dela učiteljev. Učiteljevo delo ti procesni »standardi« avtomatizirajo kar ga dela in ga glede kreativnosti še bolj utesnjujejo. Na drugi strani pa je izobraževalni proces vse bolj zapleten. Npr. zahtevnost udeležencev izobraževanja je vse večja. Kako naj nekreativen učitelj razvija kreativnost učečim? Učitelj potrebuje avtonomijo, spoštovanje, pomoč. Glede te pomoči bi moral biti ciljna stranka – KUPEC tudi na način vavčarjev npr. Zavodu za šolstvo, Centru za poklicno izobraževanje, Izpitnemu centru… Učitelji pa ne zaznavamo spoštovanja z navedenih strani. Birokracija živi predvsem zase. Rezvrednoten učitelj je osnova za razvrednoteno šolstvo. Učitelji potrebujemo tudi usposabljanje s strani mentorjev, ki so zaposleni na področjih za katere učitelj izobražuje… Glede odnosa države do učiteljev poudarjam nujnost avtoritete, pomoči in nadzora nad rezultati. Učitelj bi moral biti zgled dijakom tako glede znanja kot socializacijskih vrednot.

Slabost sedanjega izobraževalnega sistema je v tem da je naravnan k DIJAKU STRANKI, ne upošteva da je predvsem dolgoročna stranka delodajalec in cilj uspeh v življenju ter karieri. Trditev da je dijak STRANKA – KUPEC ne upošteva, da je dijak osebnost v razvoju, ki mora delovne, socialne in moralne sposobnosti šele razviti in nadgraditi. Prazni prostor absolutne zaščite stranke… izkoriščajo socializacijsko slabi dijaki (nezadovoljni, razočarani, razlogi za to nezadovoljstvo večinoma nastanejo izven šole). V šoli t.im. permisivne vzgoje, si poiščejo zabavo, nagajanje v nedogled. S tem pridobivajo pozornost, se važijo pred sošolci in se na urah sploh zabavajo. Pri nekaterih učiteljih izsilijo privilegije nesodelovanja v učnem procesu, šenkane ocene... Da, učitelji se jih vse bolj bojijo! Vprašajte jih! Zanimiv je tudi podatek o strmem povečanju obiskov psihiatrov s strani pedagoških delavcev, morda si pogledate podatke o gibanju horestorola med pedagoškimi delavci v zadnjem desetletju. Ti podatki kažejo na zelo hude probleme, ki so tik pred za šolstvo žalostnimi dogodki. Praksa nas sili v to, da so praktični rezultati pomembnejši od zahtev teorije o praksi. Trg je dober korektor teorij o izobraževanju. Dopustimo ga. Dajmo šolam del strokovne avtonomije glede strokovne izvedbe pouka. Vsak učitelj ima svoj stil, šole tudi, hitro bomo videli katere so uspešnejše. Tudi v šolstvu potrebujemo managment, tako kot konkretne firme, potrebujemo nekoga oziroma skupino, ki: planira, razdeljuje naloge in nadzira dosežene rezultate. Korigirati in nadzirati stil poučevanja pa rodi debele dizertacije, ki jih »nihče« ne bere, ki ne zaživijo v praksi. Vsa zanimiva znanja Modrega očesa naj bodo gradivo, ki ga učitelji in šole lahko predelujejo in uporabljajo na svoj način. Torej je gradivo v vlogi svetovanja in pomoči, ne pa arbitra kako je treba. Prav neresno, toda po glavi mi roji vic o kmetu in Kardelju. »Tovariš« Edi je kmetu svetoval kako naj krmi kravo… po deseti »reformi« krava podleže hudim težavam in pogine. Ker sem praktik sem v tem »vicu« kmet.

Vprašati se moramo kaj je v izobraževanju dodana vrednost. To dodano vrednost lahko tržimo. Če bo ta vrednost velika bodo kadri ustvarjali veliko dodane vrednosti v podjetjih, uradih… po šolanju in zaradi šolanja. Ker jih je šola učila tudi timskega dela znajo prevzemati različne vloge v podjetju, družbi in znajo spoštovati sodelavce ter poslovne partnerje, ki imajo druge vloge znanja in sposobnosti.

Zahtevnost izobraževanja danes zahteva timsko delo in managerski pristop, tako na ravni države kot šole in dela v razredu. Na vsakem od naštetih nivojev se razdeli del pristojnosti na nižji nivo. Poleg pristojnosti pa se razdeljuje tudi odgovornost. Že nekaj let teče obraten proces koncentriranja strokovnosti. Tako ni čudno, če ravnatelji vsakemu, ki razmišlja s svojo glavo rečejo: »samoupravljanja ni več«, za participacijo pa seveda niso slišali (jim ni treba)… Indikativno planiranje, spodbude, merjenje rezultatov in predvsem podpora glede informacij ter znanj, ki jih potrebuje učitelj so ključni dejavniki uspešnega izobraževanja danes. Hvala, če ste to prebrali, še bolj pa se vam zahvaljujem, če boste vse bolj avtokratski stil vodenja spremenili v partnerski.

Ponudba za sodelovanje

Zahvaljujemo se Vam za izkazano zaupanje in povpraševanje po sodelovanju, predvsem po možnosti psiholoških testiranj za Vaše učence. Zaradi našega natančnega in sistematičnega dela in naših izkušenj smo prepričani, da lahko izpolnimo Vaša pričakovanja, zato si dovoljujemo, da Vam predstavimo naslednjo

Za uspeh v srednji šoli je odločilna cela vrsta dejavnikov (motivacija za učenje, učne tehnike, samozavest, koncentracija, odpornost proti stresu, socialnopsihološki dejavniki, itd.). V Sloveniji imamo za ta namen prirejen zelo kvaliteten vprašalnik, poimenovan »Vprašalnik o učnih navadah za mladostnike« (v nadaljevanju: VUN). Vprašalnik je bil izdelan Nemčiji, pri nas pa je bil prvič izdan leta 1999.

Avtorji VUN so se osredotočili na celostno obravnavo učenca in iskanje pomembnih vzročnih dejavnikov, zlasti pa motivacijsko komponento. Iz rezultatov VUN lahko sklepamo na 20 lastnosti in sposobnosti učenca, ki so pomembne za uspešno učenje. Med njimi so: raven aspiracije, odložitev potreb, storilnostna motivacija, učna motivacija, samovrednotenje, hitrost predelave učne snovi, učni stil, kognitivni stil, stališče do šole, itd.

Ta vprašalnik bi uporabili v 1. letniku za tiste učence, ki bi želeli biti vključeni v program diagnosticiranja in odpravljanja motenj pri učenju. VUN je namreč primeren tako za posamično kot tudi skupinsko diagnozo in za odpravljanje težav pri učenju. Poleg tega je uporaben tudi pri preventivnem delu, za testiranje razredov, na podlagi rezultatov testiranja pa bi lahko oblikovali skupine za trening.

Izpolnjevanje vprašalnika traja približno 30 minut. Zanesljivost na slovenskem vzorcu je izjemno visoka: med 0,93 in 0,94.

Na podlagi rezultatov bomo za vsakega učenca, kjer bo VUN odkril motnje, predlagali ali individualne pogovore s psihologom ali pa vključitev v eno od skupin, kjer se bodo izvajale delavnice za izboljševanje koncentracije, trening učnih navad, učenje socialnih spretnosti, trening samozavesti, ipd.

Psihološko mnenje, ki vključuje vse bistvene ugotovitve o učnih navadah učenca, kot tudi predlog za odpravljanje morebitnih težav, se bo v ustni obliki podalo tako učencu kot staršem, v pisni obliki pa se bo posredovalo šolski svetovalni službi, ki je potem odgovorna za zaupnost podatkov.

Poleg tega bi lahko proti koncu šolanja (predvidoma v začetku 4. letnika) uporabili vprašalnik SDS (Self Directed Search) za tiste učence, ki imajo težave pri odločanju o nadaljevanju šolanja. Ta vprašalnik, ki meri interese, temelji na Hollandovi teoriji kariere oz. RIASEC teoriji, ki bazira na predpostavki, da lahko večino ljudi in poklicev razvrstimo v enega od šestih tipov: realističnega, raziskovalnega, umetniškega, socialnega, podjetniškega in konvencionalnega.

Tudi ta test lahko uporabimo skupinsko ali individualno, opis posameznikovih interesov pa dobimo kot tričrkovno šifro. Pri tem se uporablja tudi Iskalo poklicev, kjer je okrog 1200 poklicev, ki ustrezajo različnim šifram. Za mladostnike, ki jih več zanima, je pripravljeno tudi dodatno gradivo, ki jim služi kot osnova za nadaljnje razmišljanje in odločanje za poklicno kariero.

1. v uvodnem delu psiholog predstavi psihološki pregled in razloži namen pregleda, zaupnost obravnavanih podatkov ter privolitev kandidata k psihološkemu pregledu (za mladoletne osebe izjavo o privolitvi podpišejo starši);

2. aplikacijo psiholoških preizkusov, le-ta je običajno skupinska in lahko poteka v razredu;

3. posredovanje povratnih informacij vsakemu udeležencu psihološkega pregleda.

Vedno poskrbimo za to, da je celotno delo skladno s psihološkim etičnim kodeksom in zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Cena psiholoških testiranj je odvisna od števila testiranih učencev, okvirno pa znaša za enega učenca 38.000,00 SIT. Če isto kombinacijo testov opravi skupina najmanj petih učencev v istem času, znaša testiranje za enega kandidata 29.000,00 SIT. Vse cene so navedene brez DDV. V primeru dolgoročnega sodelovanja in večjega števila testiranih učencev se cena določi v skladu z obsegom predvidene storitve.

Za izvedbo psiholoških pregledov in pripravo psiholoških mnenj bo zadolžena Martina Logar, univ.dipl.psih., ki Vas bo o poteku projekta tudi sproti obveščala.

Za vse morebitne dodatne informacije smo Vam z veseljem na voljo in Vas v upanju na uspešno sodelovanje tudi pozdravljamo.

Martina Logar, univ.dipl.psih.

svetovalka

mag. Alenka Stanič

direktorica