V književnih delih prevladujeta domišljija in čustvenost.
Avtorji jemljejo snov iz preteklosti, predvsem iz srednjega veka.
V središču pozornosti so nenavadni ljudje s skrivnostno preteklostjo, skrivnostni dogodki.
Pomembna je svoboda umetniškega ustvarjanja in ukvarjanje s človekovim notranjim doživljanjem, zato je romantika dajala prednost liriki, v kateri prevladujejo otožna življenjska občutja.
Pogosti MOTIVI v liriki so:
- osamljenost posameznika sredi
duhovno izpraznjene družbe
- minljivost človeškega življenja
in neskončnosti narave
- izrazito čustveno doživljanje
(ljubezen, sočutje, hrepenenje po svobodi, sovraštvo do nasilja)
- vera v smisel obstoja človeka,
vera v napredek
PESNIŠKI JEZIK je postal
bogatejši, slikovit; pesniki se ne držijo več togih metričnih vzorcev,
v besedno izražanje vnašajo glasbene in barvne elemente.