|
Vrsta romana Roman
Gimnazijec lahko imenujemo realistični oz. veristični, razvojni, pogojno
akcijski in ljubezenski roman; iz znanih razlogov se bomo izognili oznake
kriminalni roman. ·
Realistični/veristični:
Čeprav je zgodba romana
izmišljena, so dogodki v njej opisani realistično. Avtor sam trdi, da je »ostal zunaj teoretičnega poznavanja
literature« in da mu je prav študij prava dal »možnost seciranja vseh mogočih človeških stisk in vpogled v
življenje« (Literatura, 1994, št. 42), ki ga dajo redki poklici. Avtorjevo poznavanje pravne stroke
se tako kaže v verističnem vnašanju tehničnih podrobnosti dela sodišč, pravil
policije in podobnih inštitucij. Konkretnost v romanu se povečuje z vrsto
konkretnih podatkov (npr. tipi avtomobila, geografske lokacije, imena
lokalov, šol, sodišč, …), ki dajejo zgodbi po drobnih kapljicah večjo
verjetnost. ·
Razvojni: Gimnazijec je roman o odraščanju. Čeprav Peter v
začetku romana zaključuje komaj drugi letnik, iz dneva v dan bolj postaja
prezgodaj odrasla žrtev družbe. Do zaključka tretjega letnika, kjer se roman
konča, postane zrela oseba s trdnim vrednostnim sistemom. Bralcu se celo
poraja vprašanje, kako je to mogoče, kajti kdo neki mu je pozitivne
življenjske vrednote posredoval, ko pa ne družina in ne šola ne
funkcionirata, kot bi morali ... Kakorkoli že, dejstvo je, da Peter v letu
dni naredi relativno velik korak v svojem osebnostnem razvoju. ·
Akcijski: Roman ima izrazito poudarjeno zgodbo. V celoti bi
ga težko označili kot akcijskega, pač pa so takšni nekateri njegovi deli;
npr. kruti pretepi v prevzgojnem domu, upor gojencev, izsiljevanje za drogo,
dvoboji za plačevanje droge, Petrov pobeg iz ambulante prevzgojnega doma,
napad na Suhega ipd. ·
Ljubezenski: Petrova ljubezen do Polone in Metke ni v središču
romana, pač pa del intimne zgodbe glavnega junaka. Ljubezenska zgodba ima
svoj ritem in svoj dogajalni lok: v začetku srečanje s Polono, nato z Metko;
v zaključku slovo od Polone, nato od Metke. Vmes pa cvetje in trnje njihovih
medsebojnih odnosov.
. |