|
Književne osebe, odrasla
perspektiva »Junaki so tako živi, da mi je
žal, ko je roman napisan, ker se poslovijo od mene.« Književne
osebe v romanu so večinoma črno-belo naslikane ali povedano drugače: če
izvzamemo glavno osebo, ki je izrazito pozitivna, so nekatere Petru
naklonjene, druge ne. Med prvimi sta Polona in Metka, negativci pa so
sogojenci v prevzgojnem domu (predvsem Petrova skupina: Car, Veliki Vladimir,
Jebač, Rana, Piksi, Tihi, Pištola), nenaklonjeni pa kriminalist, psiholog,
ter učitelji in ravnatelj na šoli. Tudi Petrova starša, predvsem očeta, lahko
štejemo med slednje, čeprav odnos Petra do matere ni neoznačen in preprost. ___________________________________ Bolj
kot vse drugo nas pri sedemnajstletnem Petru, ki ga prijatelji kličejo Brad
Pitt pz. Pit, preseneti njegovo trezno in odraslo razmišljanje, čut za
pravičnost in moralnost, če pustimo ob strani njegove notranje boje, bolečine
in občutja krivde zaradi smrti prijatelja. Vse, kar si v življenju želi,
izvemo na predzadnji strani romana: In jaz .. morda lahko končno postanem
čisto navaden najstnik (356). Kar
se tiče njegovega zrelega pogleda na dogodke, je značilno celotno deseto
poglavje, v katerem je opisan upor v prevzgojnem domu. Perspektiva
pripovedovalca ni več mladostnikova, pač pa odrasla. Zanimivo je Petrovo
razumevajoče razmišljanje o vzgojiteljih: Vsak vzgojitelj ima svoje trenutke in
vsakomur kdaj poči film. Takrat je treba stisniti glavo med ramena in
počakati, da si mož najde nov predmet zanimanja. (117) Ko
je s pestjo po nesreči zadel paznika Hribarja v glavo, pravi tako: Poskusil sem se opravičiti pazniku in
mu dopovedati, naj se poskuša izvleči. /…/ Obstal sem enako prizadet in
presenečen kot paznika in tri kuharice v razdeljevalnici. (120) Vsesplošno
razdejanje v jedilnici prevzgojnega doma so zakuhali starejši gojenci in v
dogajanje potegnili še mlajše. Slednje Peter skozi vse poglavje imenuje otroci,
čeprav so lahko le par let mlajši od njega – kot da bi jih s tem želel
zaščititi in jim zmanjšati krivdo. Ali pa se je beseda pisatelju enostavno
nehote zapisala? Otroci, ki so
divjali na ukaz, niso dojeli, da so jih starejši gojenci izkoristili kot
neumno, brezoblično maso. (112) Otroci so pili,
goltali, bruhali, ker se jim je zaletelo, spet pili, razbili steklenice in se
z razbitinami v rokah postavili v polkrog pred oba zabarikadirana vhoda.
(123) Pogled na otroke, ki so se
režali in zbadali, kakor bi pričakovali nagrado za svoje početje, me je silil
na bruhanje. (124) V prevzgojnem domu nad otrokom
visi grožnja, da lahko ostane v njem polna tri leta. (321) Nenavadno
odraslo se Peter obnaša tudi kot Polonin inštruktor matematike. Spet se lahko
vprašamo, ali je zaljubljen najstnik sposoben besed: - Polona, učila se boš, da boš črna.
To je vse, kar naju veže. Brez šole se sploh videvala ne bi in samo z uspehom
pri matematiki bova morda dokazala tvojim staršem, da morda le nisem tako
slaba izbira. Spodil sem smeh z zaljubljenih lic,
kakor bi ji odprl pogled v življenje dvajset let kasneje. (235) Odraslo
in odgovorno razmišlja o izobraževanju: - Polona, če se ne vrnem, me bojo
zaprli. Ne bom smel v šolo in potem se ne bova več videla. Brez izobrazbe bom
res postal navaden tat. (237) Podobno
odraslo se obnaša pri slovesu tako od Polone kot od Metke (prim. str. 320,
328-329). |