V tabeli so prikazani nekateri izmed pomembnejših mejnikov
v razvoju računalnika:
| 2.000-1.000 p. n. št. | ? | abakus | seštevanje, odštevanje, množenje |
| 1642 | Blaise Pascal | pascaline | prvi mehanski stroj, sešteva 8-mestna števila |
| 1673 | W. G. Leibnitz | kalkulator | izračuna vse 4 operacije na 12-mestnih številih |
| 1820 | Joseph-Marie Jacquard | avtomatične statve | statve, ki so uporabljale preluknjane plošče za kontrolo vzorcev pletenja |
1822 |
Charles Babbage |
diferenčni stroj |
zapleten stroj za reševanje polinomskih enačb, nikdar dokončan |
| okrog 1850 | Charles Babbage | analitični stroj | stroj, neodvisen od problema
ZGRADBA: skladišče (pomnilnik), mlinček (rač. enota), krmilna enota, V-I enote, model v Londonskem muzeju |
| 1890 | Herman Hollerith | luknjalnik kartic sortirni stroj tabelirni stroj | vse naprave v komercialni uporabi |
| 1943 | IBM | MARK 1 | večina idej Babbageovih, 17 m dolg, 2,5 m visok, počasen, zastarel že pri nastanku (množenje 4 sekunde) |
| 1946 | J. Presper Eckert, John W. Mauchly | ENIAC | 18.000 elektronk, 5.000 seštevanj/s, zamenjava programa zelo zamudna |
| 1950 | John von Neumann | EDVAC | prvi računalnik, ki je lahko programe shranil v spomin |
Ločnica med računskim strojem in računalnikom
je VON NEUMANNova zasnova (arhitektura) računalnika. Najpomembnejša
ideja je:
IDEJA SHRANJENEGA PROGRAMA (=navodil za obdelavo podatkov)
Z ENIACom je nastopilo še dandanes trajajoče obdobje elektronskih računalnikov, ki delujejo na osnovi električnega toka.
Od leta 1940 so pri razvoju računalnikov opazni sledeči trendi:
| GENERACIJA | OSNOVNI GRADNIK | OPOMBE |
| 1. generacija (1940-1953) | vakuumske elektronke | 1.000 operacij/s, oddajajo veliko toplote, nezanesljivi |
| 2. generacija (1953-1964) | tranzistorji (izumljeni l. 1947) | manjši, bolj zanesljivi, precej vzdrževanja |
| 3. generacija (1964-1971) | integrirana vezja (čipi) | 1.000.000 operacij/s, manjša potrošnja elektrike |
| 4. generacija (1971- | integrirana vezja velike gostote | cenejši, zelo malo vzdrževanja |
| 5. generacija | integrirana vezja zelo velike gostote | še hitrejši, cenejši, nova vzporedna arhitektura |
Za 5. generacijo je značilno, da se v zadnjem obdobju procesorska moč, t. j. hitrost delovanja povečuje približno vsakega pol leta.
Nazaj