KAJ SO ČUSTVA?

 

  1. UVODNE MISLI

Velikokrat se pogovarjamo o čustvih pa pogosto ne vemo za kaj se gre. Kadar doživimo čustvo takrat nekaj čutimo, v sebi, zato je verjetno nastala beseda čustvo.

Čustvo se sproži ko je za nas prišlo do spremembe, dobre ali slabe. Če je prva recimo doživimo veselje, če je druga pa žalost. Če se počutimo varnega se sproščajo pozitivna čustva, če pa se počutimo ogroženega pa negativna.

Čustva so zaznave določenega dogodka na katerega se odzovemo z lastno reakcijo na ta dogodek. Ta zaznava je zunanja ali notranja . Lahko pa je tudi nekaj v nas samih, da se čustvo sproži. Kakšna potlačena travma.

Rodimo se brez čustev. Čustev se naučimo predvsem od staršem ko reagirajo na razne življenjske spremembe. Že takoj po rojstvu se začne ta proces. Otrok se uči od staršev na kakšen čustven način se mora odzvati kadar je ogrožen in kadar se čuti varnega. Vsak starš pa daje otroku tisto, kar ima. Zato večkrat zasledimo ko kje piše ali kdo reče, ta je optimistično strukturiran otrok.

Čustva so logična. Na določeno situacijo se odzovemo čustveno različno in vsak drugače-individualno. Ta logika je lahko tudi napačna če gre za zablodo. Temu rečemo izkrivljeno doživljanje.

Čustev tudi ne občutimo vedno. Nastati morajo ustrezni notranji ali zunanji dražljaji. Ob čutenju zaznavamo rahlo bolečino. Pojavi se

Vsi imamo možnost , da čustva obvladujemo z našim obnašanjem. Sami se odločimo ali bomo čustvo pokazali ali ne. Da pa to lahko naredimo se moramo naučiti čustva prepoznavati. Zdrav človek naj bi imel ozaveščena čustva. Neozaveščeno vedenje je ko otroka udarimo, ko pokaže čustvo ljubosumja.

Čustva ni dobro tlačiti v sebe, kar pomeni, da jih je bolje  izraziti. Ni pa vse eno kje jih izrazimo in na kakšen način. V družini, kjer so čustveno osveščeni in kjer lahko vsak izrazi brez bojazni svoja čustva in so temu ustrezno razumljeni in da vsak dobi povratno informacijo, ne bo težko z vedenjem obvladovati čustva izven tega kroga.

  1. STRUKTURA ČUSTVA

Osnovni kontekst. Ocena je lahko tudi podzavestna. Odvisno kaj smo potlačili.

Prijetnost čustva. Prijetna so vsa tista, ki našo vrednoto potrjujejo. Ta čustva so:

Neprijetna čustva so takrat ko so ogrožene naše vrednote. Ta čustva so:

Ljubosumni so običajno negotovi ljudje. Ta oseba običajno v sebi čuti, jaz sem slaba, zato bo odšel. Zavist pomeni, nekdo ima nekaj več kot jaz (nevoščljivost). Zaskrbljenost je vezana na prihodnost.

  1. INTENZIVNOST ČUSTVA

Čustva so lahka, šibka, srednje močna ali zelo močna. Pri afektu se sproži čustvo z močno intenzivnostjo. Je pa kratkotrajno. Zelo močan strah je panika.

Trajanje čustva je kratko, srednje in dolgo. Minute, ure tedni in meseci. Npr. depresija.

Časovni okvir je v preteklosti sedanjosti ali prihodnosti.

  1. NAMEMBNOST ČUSTVA

Osnovni smisel je, da nas povežejo z zunanjim svetom. Vsako čustvo nas mobilizira na neko obliko vedenja. Prilagodimo se na neko reakcijo. Človek, ki ne prepozna svojih čustev je zbegan.

Čustvo dolgočasja povzroči, da nas pripravi, da gremo v akcijo, da zapustimo stanje.

Pasivizirajo nas čustva:

Aktivirajo nas čustva:

Ker so naša čustva zelo povezana z našo logiko poskusimo z logiko in vprašanji odkriti za katero čustvo gre in tistega, kar si ne znamo razložiti nas je strah.

Primer. Tisti, ki se vedejo agresivno se vedejo zato ker verjamejo v to, da bodo s tem dosegli svoj cilj.

VELIKO POMENI, če se vedemo osveščeno. To pa pomeni, da če nas je strah rečemo, da nas je strah skratka izrazimo svoja čustva kot, zadovoljen sem, dobro se počutim. Čustva je potrebno izražati na sprejemljiv socialen način.

  1. SPOJENA ČUSTVA

Profesor je strog in dober predavatelj. To je strahospoštovanje. Oseba hkrati čuti dve čustvi, ki pa si ne nasprotujeta.

  1. AMBIVALENTNA ČUSTVA

Oseba občuti hkrati dve med seboj nasprotujoči si čustvi, npr.:

  1. IRACIONALNA ČUSTVA

Za osebo, ki jih čuti so nesprejemljiva. Primer: na pogrebu se smeji namesto, da bi jokal.

  1. ČUSTVO IN DIHANJE

Vsako čustvo spremlja značilen vzorec dihanja. Ko smo jezni dihamo na določen način in če ta način dihanja spremenimo, tudi ne moremo več vzdrževati občutka jeze. Velja tudi obratno in to zelo dobro vedo igralci. Zadrževanje diha nas omrtvi.Tako smo se v bistvu nevede od staršev, ki niso sprejemali določenih čustev, le te potlačili, s tem, da smo omejili dihanje.

  1. POTISKANJE ČUSTVA

Določeno čustvo, ki je za osebo nesprejemljivo, postane predmet potiskanja izven zavesti v nezavedno. Običajno se potiskajo in pozabljajo tudi določene psihične vsebine, ki niso povezane z določenim čustvom. Indirektno pa to vpliva in se izraža skozi sanje, spodrsljaje, simbolične kretnje in simptome.

  1. ČUSTVENI PRIMANJKLJAJ

Manjkajo notranji kriteriji, s katerim bi oseba lahko določila pomen in pomembnost neke stimulusne (spodbudne) situacije. Oseba ne zmore doživeti niti izraziti določenega čustva. Taka oseba ni ponotranjila kriterijev, s kateri se določa, kaj je dobro in kaj je slabo.

  1. PRENOS ČUSTVA

V kolikor oseba nima priložnosti, da občuti ali izrazi določeno čustvo do druge osebe ali v določeni situaciji, ga lahko začasno potisne ali priduši, da bi ga lahko neustrezno ali pretirano izrazila neki drugi osebi v neki drugi situaciji.

  1. IZOLACIJA ČUSTVA

Oseba se zaveda miselnih vsebin, ne zaveda pa se čustva.

  1. NEUSTREZNA KAKOVOST ČUSTVENE REAKCIJE

Pri ljudeh opažamo, da se pri njih določena čustva pojavljajo pogosteje kot pri drugih “prednostna čustva” večkrat se jezijo, večkrat so prestrašeni, večkrat so žalostni, kar pomeni, da čustva opravljajo neko važno vlogo do sveta.

Oseba, ki je največkrat jezna na svet, v resnici poskuša prisiliti svet k zadovoljitvi svojih želja in pričakovanj.

Otrok oblikuje svojo sliko o svetu na osnovi informacij in pravil, ki vladajo v družini. Tako pogosto razvije pretirano (magično) verovanje, da imata npr. žalost in jok magično moč, da mu zadovoljita želje. Otrok to generalizira (posploši).

  1. DUŠENJE ČUSTVA

V tem primeru se oseba zaveda čustva, vendar se trudi, da ga priduši in ga ne izrazi.

Dušenje in potlačenje čustev sta velikokrat vzroka zdravstvenih težav.

  1. ZAMENJAVA ČUSTEV

Občutje krivde se npr. pogosto zamenja z občutjem jeze in obtožbo drugih, da so oni tisti, ki so naredili napako in so krivi.

Avtor članka: Janez Platiše

| nazaj na prejšnjo stran |