Učitelj na daljavo ali Vizija nastanka učnih centrov

Alenka Žibert, Darja Dunat, Zdenko Puncer, Ludvik Hajdinjak

Povzetek: Prikazati želimo možnosti uporabe računalniških komunikacij pri pouku in pomen ter vpliv učenja na daljavo. Raziskati želimo tudi možnost nastanka učnih centrov, kjer učitelji posredujejo znanje na daljavo z uporabo računalniških komunikacij.

Ključne besede: informacijsko komunikacijska tehnologija, računalniške komunikacije, tehnična vzgoja, učni centri

Key words: information coumunication technology, computer communication, technical educatin, learning centers

  1. Namen in cilji projekta
Pridobitev izkušenj in možnosti za nadaljnje vključevanje pridobljenih znanj v predmet tehnične vzgoje in ostalih predmetov.
Krepitev samostojnosti in motivacije pri učencih.
Uporaba nove učne tehnologije.
Primerjava med klasičnim in eksperimentalnim načinom poučevanja.

Projekt Računalniške komunikacije pri THV smo zaključili v preteklem šolskem letu, novega smo začeli na starih temeljih in izkušnjah. Preizkusiti želimo nove možnosti učenja na daljavo in izkoristiti obstoječo računalniško opremo na šolah.

Prikazati želimo možnosti uporabe računalniških komunikacij pri pouku in pomen ter vpliv učenja na daljavo. Raziskati želimo tudi možnost nastanka učnih centrov, kjer učitelji posredujejo znanje na daljavo z uporabo računalniških komunikacij.

Projekt bo potekal na 3 šolah, vsak od učiteljev-nosilcev projekta bo zadolžen za eno od navedenih tem, učitelj, ki je v razredu pa skrbi samo za nemoten potek pouka in učence samo usmerja. Vsa vprašanja, ki jih učenci imajo, vmesne stopnje projekta, potekajo prek e-pošte oz. videokonferenc in spletnih strani, ki jih bo vsak učitelj pripravil za obravnavano področje.Učenci bodo imeli na voljo vso računalniško opremo, ki je na matični šoli na voljo. V tem projektu želimo učencem približati uporabo informacijske tehnologije in jih navajati na samostojnost.

Na OŠ Cvetka Golarja je v projekt vključena tudi šolska psihologinja, ki bo spremljala pouk kontrolne in eksperimentalne skupine. Prva skupina ima pouk po klasičnih metodah poučevanja.

  1. Hipoteze:
  1. Ali je metoda, ki bo uporabljena v projektu enako ustrezna kot klasičen način poučevanja?

    2. S pomočjo metode opazovanja bo šolska psihologinja potrdila ali ovrgla prvo hipotezo.

  2. Ali je uporaba UND smiselna pri vseh predmetih, ne glede na tematski sklop?

    3. Prav zato, smo izbrali različne tematske sklope.

  3. Kakšni so vplivi uporabe IKT na motivacijo otrok v razredu, tudi na daljši rok?

    4. Projekt bo trajal od februarja do sredine maja 2000.

  4. Ali so “učni centri” nova veja v UND?

Kakšna je prihodnost učnih centrov, v katerih delujejo učitelji, ki so eksperti za posamezna področja.

  1. Sodelujoči in njihove naloge:

    2. Alenka Žibert – učitelj THV OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka –moderator in asistent

    Darja Dunat – šolski psiholog OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka '- opazovanje učencev'

    Zdenko Puncer – računalničar in učitelj THV, II. OŠ Žalec moderator in asistent

    Ludvik Hajdinjak – učitelj THV in fizike, OŠ Žirovnica - moderator in asistent

  2. Vloga učitelja

    V projektu želimo preučiti možnost in smotrnost izvajanja učenja na daljavo pri rednem pouku. Učitelj-moderator iz učnega centra vodi učence na drugi šoli preko računalniških komunikacij (videokonferenca, e-pošta, spletne strani). Učitelj v razredu je samo asistent, tisti, ki skrbi za nemoteno komunikacijo in pomaga učencem, ko je potrebno. Učno snov podaja izključno učitelj iz učnega centra, z učenci komunicira direktno takrat, ko imajo pouk preko videokonference, posredno pa preko ostali računalniških komunikacij.
  3. Vloga šolskega psihologa

Z metodo opazovanja učencev v eksperimentalni in kontrolni skupini skuša ugotoviti pri katerem načinu poučevanja učenci:

bolj sledijo razlagi,
bolj sodelujejo, so aktivnejši,
vzpostavijo boljši kontakt z učiteljem,
snov bolje obvladajo.

S kratkim vprašalnikom, ki ga bodo učenci eksperimentalne skupine (oni bodo spoznali oba načina poučevanja) izpolnili ob koncu projekta, bomo dobili otipljive odgovore otrok o tem, kateri način poučevanja jim bolj ustreza, kje se lažje in uspešnejše naučijo snov.

  1. Potrebna oprema in znanje

    2. Prostor izvajanja: računalniška učilnica in učilnica za THV

    Programska oprema: MS Office (Word, Power Point, Explorer), Netscape

    Comunicator in Pegasus Mail oz. Outlook Express, NetMeeting

    Uporabili smo NetMeeting, ker omogoča poleg prenosa zvoka in slike tudi skupno rabo aktivnih programov. Povezava je bila v obliki per to per oz. direktno preko IP-jev. Neposredna povezava je zanesljiva in omogoča dovolj kvaliteten prenos slike in zvoka. Slednje pa je seveda odvisno tudi od zmogljivosti najetega voda in kakovosti ostale strojne opreme.

    Priporočena literatura: Priročnik o Netmeetingu in Pegasus Mail-u, MIRK99 (glej

    Literaturo)

  2. Vsebine projekta

    3. se navezujejo na učni načrt 6. razreda in sicer:

    TEHNIČNO RISANJE – pravokotna projekcija

    GRADIVA IN OBDELAVE – kovine (projekt: Okraski)

    KRMILJENJE – uporaba računalnika in vmesnika

  3. Terminski plan:

januar

oblikovanje vsebine projekta, dogovor med mentorji in učenci in priprava učencev na projekt; poskusna komunikacija med šolami – e-pošta, videokonferenca
opazovanje učencev v eksperimentalni skupini (šolski psiholog)

februar

- poskusna učna ura – e-pošta, videokonferenca, spletne strani

opazovanje učencev v kontrolni in eksperimentalni skupini (šolski psiholog)

marec

izvedba uvodnih učnih ur - videokonferenca
utrjevanje snovi in pouk ob uporabi spletnih strani ter komunikacija z učitelji moderatorji preko e-pošte
opazovanje učencev (šolski psiholog)
predstavitev projekta v domačem okolju

april

pridobivanje povratnih informacij – videokonferenca
opazovanje učencev (šolski psiholog)

maj

evalvacija projekta in predstavitev projekta (prikaz spletnih strani in izkušenj)

junij, julij

izdelava priročnika za učielje
  1. Priprava učencev na projekt

    2. Preden začnemo z izvedbo projekta, morajo učenci osvojiti znanje o uporabi iskalnika (Explorer, Netscape Comunicator) in prenosu slik ter teksta v Wordov dokument.Potek takšne učne ure je opisan v publikaciji MIRK'99 []. Učence se morajo tudi naučiti komuniciranja preko e-pošte.

    Učenci bodo uporabljali internet v šoli in doma. Slednje nam omogoča tudi sodelovanje staršev. Med potekom projekta jim bo na voljo vsa oprema (računalniki, tiskalniki, skaner, dostop do interneta…) in strokovna pomoč učiteljev-nosilcev projekta, ki bodo dostopni tudi preko elektronske pošte.

  2. Poskusna izvedba

    3. Po prvi fazi uvajnja projekta smo izvedli tudi prvo videokonfrenco. Namen učne ure je bil predstavitev učitelja-moderatorja in učencev. Cilj in namen te ure je bil vzpostavitev prvega stika z novim učiteljem ter pridobitev osnovnih znanj o uporabi NetMeetinga in pravilih obnašanja na videokonferenci.

  3. Pričakovani rezultati

Pridobljene izkušnje bodo dobro izhodišče za usmerjanje podobnih projektov s takšno vsebino tudi pri drugih predmetnih skupinah. Nastanek spletnih strani za 3 tematske sklope na področju tehnične vzgoje. Nove izkušnje na področju učenja na daljavo bomo strnili v priročnik.

LITERATURA

[ 1] Batagelj V., Omrežni učbenik, MIRK '98, Piran 20.-22.maj 1998

[ 2] Debevec M., Interaktivna učna gradiva v omrežju Interent, MIRK '98, Piran 20.-22.maj 1998

[ 3] Geršak S. Uporaba kamere pri učnih urah in pouku na daljavo, MIRK '98, Piran 20.-22.maj 1998

[ 4] Juričić Đ. Napotki za vključevanje v projekte na Internetu, ZRSŠ, Ljubljana 1998

[ 5] Juričić Đ. Projektno delo v omrežju Internet, MIRK '98, Piran 20.-22.maj 1998

[ 6] Giacomelli M. Možnosti uporabe digitalne videokamere v izobraževanju, MIRK '99, Piran 20.-22.maj 1999

[ 7] Šavli V.. Virtualna šola, MIRK '99, Piran 19.-21.maj 1999

[ 8] Žibert A. Računalniške komunikacije pri THV, MIRK '99, Piran 19.-21.maj 1999

Avtorji

Alenka Žibert je zaposlena v OŠ Cvetka Golarja, v Škofji Loki, kjer poučuje tehnično vzgojo. Na tem področju je med drugim sodelovala pri nastanku izbirnega predmeta, za novo devetletko, z naslovom “Risanje v geometriji in tehniki”. Svoje raziskovanje je namenila tudi računalniškim komunikacijam in Internetu, rezultate pa je prikazala v mnogih člankih in referatih na domačih in mednarodnih konferencah.

Darja Dunat

Zdenko Puncer – predmetni učitelj tehnične vzgoje in računalničar, 30 let delovne dobe, svetovalec, 15 let dela na računalniškem področju. Avtor in urednik spletnih strani za tehnično vzgojo http://www.zrsss.si/~puncer/tehnika.htm .

Ludvik Hajdinjak - profesor tehnike in fizike, zaposlen na OŠ Žirovnica, kjer poučuje tehniko in fiziko. Sodeloval je pri nastanku UN za TiT v devetletki, UN za izbirni predmet Risanje v geometriji in tehniki ter UN za izbirni predmet Robotika v tehniki. Svoje poklicno raziskovanje je usmeril v didaktiko tehnike ter na področje uporabe računalnika pri pouku TiT.