Strežniška podpora učenja na daljavo za vsakogar

Matjaž Zaveršnik, Vladimir Batagelj

Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani

Povzetek:

V prispevku sta predstavljena dva načina, kako lahko na preprost način zbiramo podatke, vnešene v omrežne obrazce. Podatke iz omrežnega obrazca lahko pošljemo z elektronsko pošto na dani naslov, ali pa jih pošljemo programu, ki teče na omrežnem strežniku, ta pa jih shrani v neko vnaprej določeno datoteko.

Abstract:

There are many ways to collect data, entered into the web forms. Data from the web form can be send using e-mail to specified address, or to the program running on the web server, which saves it into the specified file.

Ključne besede: omrežni obrazec, elektronsko sporočilo, omrežni strežnik, Excel

Key words: web form, e-mail message, web server, Excel

Pri sestavljanju spletnih strani se pogostokrat pojavi potreba po različnih obrazcih, kjer bi uporabniku omogočili, da odgovori na naša vprašanja, se prijavi na nek dogodek, pove svoje mnenje, postavi vprašanje, ... Takih obrazcev sicer ni težko sestaviti, zatakne pa se pri problemu zbiranja podatkov, ki jih uporabnik vnese v naš obrazec. Opisanih je nekaj možnih načinov, kako to rešiti na preprost, vsakomur dostopen način.

  1. Pošiljanje z elektronsko pošto

    2. V obrazec vnešene podatke lahko pošljemo z elektronsko pošto na dani naslov. V datoteki HTML, ki vsebuje opis obrazca, moramo pri znački form z lastnostjo action določiti elektronski naslov, kam naj se podatki pošljejo. Na primer:

    <form method=post action="mailto:janez@domena.si">

    Elektronsko sporočilo lahko opremimo tudi z naslovom, tako da ga napišemo kot vrednost podatka subject za elektronskim naslovom. Naslov "Anketa" bi dodali takole:

    <form method=post action="mailto:janez@domena.si?subject=Anketa">

    Ta način je sicer zelo preprost, a ima nekaj pomanjkljivosti. Podatke iz obrazca nam poštni program običajno ponudi v datoteki, pripeti k elektronskemu sporočilu. Nekateri poštni programi (npr. Eudora) za ime te datoteke uporabijo kar naslov sporočila (če datoteka s takim imenom že obstaja, dodajo še zaporedno številko). Vsi podatki iz obrazca so v datoteki zapisani v eni sami vrstici v težko berljivi obliki. Če bodo uporabniki pogosto uporabljali naš obrazec, se lahko zgodi, da bomo vsak dan dobili ogromno takih elektronskih sporočil, ki jih bo treba predelati (ročno ali s programom) v bolj berljivo obliko. Nekaj takih programov za predelavo podatkov najdemo kar na internetu, npr. Trans-Form ali FormView.

  2. Zapisovanje v datoteko na strežniku

    3. Podatke iz obrazca lahko pošljemo tudi izbranemu programu na strežniku. Tak program lahko napišemo sami, ali pa uporabimo enega iz množice že napisanih. Eden od takih programov je program dodaj, ki podatke iz obrazca zapiše v datoteko na strežniku (na istem strežniku, kot je program). Primer uporabe:

    <form method=post action="<program>/<odgovor>?file=<datoteka>[&csv]">

    Pri tem je:

    <program>

    ime programa (po potrebi skupaj s potjo)

    <odgovor>

    ime datoteke HTML, ki se prikaže uporabniku, ko ta vnese (in pošlje) podatke

    <datoteka>

    ime datoteke, v katero se zapisujejo prispeli podatki

    csv

    Neobvezen parameter, s katerim zahtevamo, naj se podatki zapišejo v datoteko v taki obliki, da jo bo mogoče odpreti s programom Excel. V tem primeru je priporočljivo (ni pa nujno), da ima datoteka, v katero zapisujemo prispele podatke, končnico csv. V Excelu bomo vsak vnos v obrazec videli v eni vrstici, vrednosti iz posameznih polj obrazca pa bodo vse v istem stolpcu. Na začetek je priporočljivo dodati vrstico z imeni podatkov. Tako jih je lažje analizirati (urejati, filtrirati, …).

    Še nekaj konkretnih primerov uporabe:

    action="dodaj.exe/odgovor.htm?file=podatki.csv&csv"

    action="/bin/dodaj.exe/janez/naprej.htm?file=janez/odgovori.dat"

    Program dodaj je prosto dostopen na strežniku Izobraževalne delavnice na Fakulteti za matematiko in fiziko. Deluje v vseh 32-bitnih okoljih Windows (Win95, Win98, WinNT, Win2000). Uporabljamo ga lahko v globalnem omrežju, v lokalnem omrežju, pa tudi na lokalnem računalniku, ki ni povezan v omrežje.

    1. Globalno omrežje

      2. Z vzdrževalcem omrežnega strežnika, na katerem želimo uporabljati program, se moramo dogovoriti, da bo namestil program na primerno področje na disku (običajno je to področje bin ali cgi-bin). Na vseh področjih, kjer bomo zbirali podatke v datoteko, mora imeti program pravico ustvariti novo datoteko in v njo pisati. Vzdrževalec nam mora tudi omogočiti dostop do datotek s podatki. To je lahko dostop FTP ali HTTP.

    2. Lokalno omrežje

      3. Tudi v lokalnem (npr. šolskem) omrežju nam mora vzdrževalec omrežnega strežnika namestiti program na strežnik, in mu dodeliti dovolj pravic, da lahko ustvarja nove datoteke in piše v obstoječe (tam, kjer je to potrebno). Dostop do datotek s podatki je v tem primeru enostavnejši. Področja na strežniku, kjer so datoteke z zbranimi podatki, je treba postaviti v javno rabo (share), potem pa jih lahko vidimo z vsakega računalnika v lokalnem omrežju, kot da so na disku našega računalnika.

    3. Računalnik, ki ni povezan v omrežje

    Tudi na domačem računalniku si lahko namestimo omrežni strežnik. Tak strežnik nam je lahko v veliko pomoč pri razvijanju programov, ki bodo delovali na drugih omrežnih strežnikih, izkoristimo pa ga lahko tudi za zbiranje raznoraznih podatkov iz vsakdanjega življenja (vsebina video kaset, poraba električne energije, seznam knjig na knjižni polici, …). Namesto, da bi vsakič iskali, v katero datoteko ja treba vpisati kateri podatek, si lahko pripravimo obrazce, ki jih bomo uporabljali za vnos novih podatkov, program bo pa že vedel, kam naj podatke shrani.

    Najprej si moramo namestiti svoj omrežni strežnik. Za katerega se bomo odločili, je skoraj vseeno, saj preprosto strežniško podporo danes omogočajo že vsi po vrsti. Paziti je treba le na to, da strežnik deluje pod operacijskim sistemom, ki ga imamo. Strežniki, ki so precej razširjeni, so na primer Apache, OmniHTTPd, Xitami, … Nato si namestimo še program dodaj in mu damo pravico ustvarjanja novih datotek in pisanja v obstoječe datoteke, tam kjer je to potrebno. Postopek namestitve programa na strežnik je odvisen od strežnika. Prebrati je treba navodila za nameščanje programov CGI.

  3. Naslovi

Omrežni strežniki http://serverwatch.internet.com/webservers.html

Xitami http://www.imatix.com/html/xitami/index.htm

OmniHTTPd http://www.omnicron.ab.ca/httpd/

Apache http://www.apache.org/httpd.html

Program dodaj http://www.educa.fmf.uni-lj.si/bin/dodaj.zip

Trans-Form http://www.npsmicro.com/trans-form/

FormView http://www.alphascape.com/software/formview.htm