VLOGA STIČIŠČA INTRONET V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PROCESU
THE EDUCATIONAL ROLE OF CONNECTING POINT - INTRONET
Mojca Orel, Špela Škof-Urh, Gimnazija Moste, Zaloška 49, 1000 Ljubljana
Povzetek
V prispevku je prikazana vloga stičišča intRonet v BTC-ju v vzgojno-izobraževalnem procesu. Na podlagi rezultatov ankete je bilo ugotovljeno, da stičišče intRonet poleg iskanja informacij ponuja dijakom tudi možnosti, da svoje znanje, ki so ga pridobili pri pouku informatike, nadgradijo in uporabijo v konkretni življenjski situaciji, spoznavajo nove ljudi, sodelujejo z njimi, jim svetujejo in jih usmerjajo pri iskanju informacij. Na ta način prispevajo svoj delež k ugledu šole in dvigu kakovosti učenja.
Poleg prednosti ima dežurstvo dijakov tudi pomanjkljivosti, ki jih pripisujejo predvsem napornemu delu in pomanjkanju prostega časa. Toda kljub temu prednosti pretehtajo pomanjkljivosti in zato večina dijakov z veseljem dežura na stičišču.
Abstract
The article presents the educational role of connecting point intRonet in BTC. The results of the survey have shown that intRonet gives pupils the opportunity to look for information, to improve their computer knowledge and use it in every day situations, to meet new people, work with them and help them when looking for information. In this way they contribute a big share to the reputation of school and rise the quality of learning. Besides advantages of pupils being on duty at intRonet there are also the disadvantage, such as hard working and the lack of spare time. But advantages beat disadvantages and most pupils like to be on duty in BTC very much.
Ključne besede
internet, stičišče intRonet, informacijska in komunikacijska tehnologija, vzgojno-izobraževalni proces
Key words
Internet, connecting point intRonet, information and communication technology, educational process
Uvod
Vpeljava informacijske tehnologije v šole je imela namen izboljšati najprej kakovost izobraževalnega procesa, nato tudi šole kot institucije. V slovensko šolstvo se je informacijska tehnologija vpeljevala postopno v okviru posameznih projektov. Trenutno se na državnem nivoju izvaja projekt Računalniško opismenjevanje ali Ro. Namen programa Računalniškega opismenjevanja je dvigniti nivo informatizacije slovenskega šolstva in s tem prispevati k učinkovitejši, sodobnejši, ustvarjalnejši in prijaznejši šoli. V našem šolstvu se z vključevanjem informacijske tehnologije uvaja nova kvaliteta učenja (Batagelj, Žibert, Rajkovič, Čampelj, 1998).
Učno-vzgojni proces se spreminja z intenzivnejšo uporabo informacijske tehnologije na vseh področjih. Danes je uporaba interneta zelo razširjena, kar še posebej velja za študentsko populacijo (Indihar Štemberger, Jaklič, 1999).
Informacijska tehnologija pa ne omogoča samo oblikovanje oziroma obdelavo informacij, temveč tudi iskanje in posredovanje informacij. Dijak ima z znanjem uporabe informacijske tehnologije možnost pridobivanja dodatnih informacij, ki mu služijo pri uspešnem izobraževanju. Informacijska in komunikacijska tehnologija omogočata šoli enostavno sodelovanje z okoljem. Šoli služita kot vir informacij iz okolja ali za posredovanje informacij v okolje.
Informacijsko tehnologijo lahko v srednji šoli vpeljemo v različne dejavnosti. Sama vpeljava informacijske tehnologije v procese pa še ne daje boljše kakovosti. Pomembno vlogo ima uporaba te informacijske tehnologije, ki se kaže predvsem z znanjem uporabnikov oziroma z njihovo informacijsko pismenostjo (Muha, Rajkovič, Florjančič, 1999).
Z intRonet stičišči na množično obiskanih krajih po Sloveniji so se ponudile nove možnosti za dostop do podatkov, ki so v domačem in svetovnem spletu omrežja Internet. Pomoč tistim, ki iščejo informacije, je organizirana z računalnikarji, osnovnošolci in srednješolci (Velikonja, Skulj, Turk Škraba, 1999).
Na vsakem stičišču so po štiri delovna oziroma informacijska mesta, ki so dostopna učiteljem, učencem in tudi širši javnosti.
Stičišče intronet v BTC-ju
Informacijska mesta z dostopom do interneta – stičišča intRonet – so trenutno na šolah v 10 krajih v Sloveniji, posebnega pomena pa so tista, ki so nameščena na množično obiskanih krajih. Takšno, javno dostopno stičišče intRonet, je bilo odprto junija 1999 v Blagovno trgovinskem centru v Ljubljani. Dejstva o njegovi obiskanosti kažejo na velik interes za uporabo interneta in potrjujejo misel, da razširjenost interneta v Sloveniji kaže, da je treba internet sprejemati kot nov medij in kot novo cesto za pretok informacij v informacijski družbi, kot je že leta 1996 zapisala dr. Borka Jerman-Blažič v knjigi Internet.
Glede organizacije in izvedbe stičišča intRonet so sklenili dogovor o medsebojnem sodelovanju Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo – program Ro, Blagovno trgovinski center in Gimnazija Moste. Dijakinje in dijaki Gimnazije Moste so po 5 ur na dan ter ob sobotah tudi 6 ur v pomoč obiskovalcem pri:
| usmerjanju iskanja gradiv in dogodkov, |
| reševanju praktičnih problemov uporabe interneta v življenju, na delu in pri učenju, |
| svetovanju obiskovalcem pri iskanju podatkov, ki so v svetovnem in domačem spletu omrežja Internet. |
Na stičišču sodelujejo predvsem tisti dijaki, ki jim je to delo v veselje. Ker je intRonet stičišče na voljo širokemu krogu obiskovalcev, je bilo potrebno poskrbeti tudi za dodatna pravila obnašanja, ki izpostavljajo skrbno varovanje programske in strojne opreme, ne dovoljujejo prenašanja datotek z interneta in nameščanja nove programske opreme.
IntRonet stičišča, ki so nameščena po različnih šolah, so nekoliko bolj zaprtega tipa. Njihova vloga je neprecenljivega pomena za učitelje in dijake. Dijaki imajo na ta način omogočen neprestan dostop do podatkov v spletu omrežja Internet, kar omogoča neposredno usposabljanje dijakov za uporabo sodobne informacijske tehnologije in izkoriščanje informacij z domačega in svetovnega spleta.
Raziskava
Na Gimnaziji Moste smo decembra 1999 izvedli anketo o obiskovalcih stičišča ter uporabi in vlogi stičišča intRonet v vzgojno-izobraževalnem procesu. Anketirali smo 36 naključno izbranih dijakov 1., 2. in 3. letnikov, ki so dežurali na stičišču intRonet v BTC-ju.
Rezultati ankete kažejo, da stičišče intRonet najpogosteje uporabljajo srednješolci in študentje, manj osnovnošolci in starejši od 25 let, kar se ujema z ugotovitvami drugih raziskovalcev (Štemberger Indihar, Jaklič, 1999).
Na stičišču se dnevno razvrsti približno 25 obiskovalcev, ki se povprečno zadržujejo tam od 16 do 30 minut. Pogosto iščejo spletne strani z novicami, glasbo in športom. Obiskovalci, ki jih zanimajo spletne strani naše šole, so redki. Za pomoč zaprosi približno četrtina obiskovalcev, predvsem starejših od 25 let, sledijo osnovnošolci, študentje in srednješolci. Obiskovalci imajo največ težav pri iskanju spletnih strani in željenih informacij, manj težav pa imajo pri uporabi računalnika.
Dijaki menijo, da so prednosti dežurstva na stičišču intRonet v tem, da:
| si lahko poiščejo željene informacije, |
| izpopolnjujejo in nadgrajujejo svoje znanje, |
| prispevajo k ugledu šole, |
| spoznavajo ljudi in se sporazumevajo z njimi, |
| imajo možnost, da svoje znanje uporabijo in pokažejo, kaj znajo. |
Dobljeni rezultati se ujemajo z ugotovitvami drugih raziskovalcev (Muha, Rajkovič, Florjančič, 1999).
Histogram 1: Prikaz razvrstitve prednosti dežurstva na stičišču intRonet po pomembnosti za dijake
Poleg prednosti ima dežurstvo dijakov tudi svoje pomanjkljivosti.
Največjo pomanjkljivost dijaki pripisujejo:
| napornemu delu (utrujenosti), |
| primankljaju prostega časa, |
| oviranju učnega procesa (pisanje domačaih nalog in utrjevanje), |
| enoličnosti dela, |
| izpostavljanju konfliktnim situacijam z obiskovalci. |
Histogram 2: Prikaz razvrstitve pomanjkljivosti dežurstva na stičišču intRonet po pomembnosti za dijake
Toda kljub temu dijaki menijo (78%), da prednosti pretehtajo pomanjkljivosti in zato jih večina z veseljem obiskuje stičišče. Šoli je tako ponujena možnost, da se predstavi okolici in jo ljudje bolje spoznajo.
Zaključek
Na osnovi raziskave smo prišli do ugotovitve, da stičišče intRonet poleg iskanja informacij ponuja dijakom tudi možnosti, da svoje znanje, ki so ga pridobili pri pouku informatike, nadgradijo, poglobijo in uporabijo v konkretni življenjski situaciji. Dijaki spoznavajo nove ljudi, sodelujejo z njimi, jim pomagajo ter jih usmerjajo in se tako prilagajajo temu spreminjajočemu se svetu. Na ta način prispevajo tudi svoj delež k ugledu šole in dvigu kakovosti učenja. Poleg prednosti ima dežurstvo dijakov tudi pomanjkljivosti, ki jih pripisujejo predvsem napornemu delu in primanjkovanju prostega časa. Toda kljub temu prednosti pretehtajo pomanjkljivosti in večina dijakov z veseljem obiskuje stičišče.
Z intRonet stičiščem na javnem mestu, ki je dostopno vsem učencem, učiteljem in krajanom v okolici, se dviga raven informacijske pismenosti in z njo informacijska kultura.
Kompleksnost življenja in dela nas prepričuje, da se ni mogoče naučiti vsega, lahko pa se naučimo in usposobimo, kako se učiti in kako reševati probleme. Pri tem pa nam je lahko informacijsko-komunikacijska tehnologija še poseben vzgojno-izobraževalni izziv, ki ponuja konkretne rešitve.
Bibliografija
Avtorici
Mojca Orel je rojena 1971 v Šempetru pri Gorici. Diplomirala je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo smer kemijsko izobraževanje in nadaljevala s podiplomskim študijem, kjer je 1998 pridobila naziv magistrica kemijskega izobraževanja. Njeno raziskovalno delo obsega uvajanje multimedije in Interneta v pouk. Poučuje kemijo na Gimnaziji Moste, kjer vodi in sodeluje v številnih projektih s področja uvajanja informacijske in komunikacijske tehnologije v poučevanje naravoslovnih predmetov.
Špela Škof Urh je bila rojena leta 1964 v Ljubljani. Diplomirala je iz fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Od leta 1992 poučuje fiziko na Gimnaziji Moste. Poleg rednega dela sodeluje v projektih Zavoda za šolstvo (Odprta šola, Timko, Ogledalo). Zavzeto vpeljuje informacijsko tehnologijo v pouk fizike.
Authors
Mojca Orel was born in 1971 in Šempeter near Gorica. She graduated in Chemistry Education at the Faculty of Chemistry and Chemical Technology in 1995 and became Master of Chemical Education in 1998. Her research work consists of introducing multimedia and Internet in chemistry teaching. She teaches chemistry in High School Moste where leads and participates in different projects from field of introducing information and communication technology in science teaching.
Špela Škof Urh was born in 1964 in Ljubljana. She graduated in Physics at the Faculty of Mathematics and Physics. She has been teaching in High School Moste since 1992. Besides that she participates in different projects of Slovenian National Institute. She has been introducing computer technology in physics lessons enthusiastically.