VIZUALIZACIJA POUKA ZGODOVINE

Adrijana Segalla
Gimnazija Ljubljana - Šiška, Ljubljana

Povzetek

Zgodovina kot učni predmet na gimnazijah dobiva v novem tisočletju idealne možnosti, da z uporabo računalniške tehnologije in ostale avdiovizualne opreme, postane razumljivejša, prijetnejša in všečna uporabnikom- dijakom. Vizualizacija izbranih tematskih sklopov skozi polje identifikacije veča motivacijo dijakov in omogoča učitelju, da na razumljivejši način realizira izbrane učne cilje.

Summary

History as teh new millenum subject at high grammar schools is goining possibilities to become more

undersandable, nicer and user friendly with teh use of computer tehnology and audiovisual equipment. Visualisation of particular themes through teh area of identification increases motivation pf pupils and

at teh same time enables teh teacher to carry out teh selected learning aims.

Ključne besede

Vizualizacija, identifikacija, internet, ,interakcija ,interdisciplinarno povezovanje,učni cilj,globalizacija

motivacija,

KEY words

Visualisation, identification, Internet,interdisciplinary integration, learning aims, globalisation,

motivation.

UVOD

Duh sodobnosti hitro in mnogokrat nenapovedano vstopa v šolske prostore . Računalniška tehnologija je dejstvo, ki

ki jo dijaki , ko vstopajo v učni proces, v veliki meri že obvladajo. Učitelju kot akterju izobraževanja je torej potrebno le še določiti učne cilje skozi izbrane učne teme in se vključiti v interdisciplinarne projekte ali povezave. Delo s strokovnjaki , ki obvladajo računalniško tehnologijo poti do izvrstno izpeljanih ciljev kvalitetno izboljšajo.

Dijaki, ki se lahko na ta način tvorno vključijo v šolsko delo, dosegajo odlične rezultate na področju razumevanja in kvalitetnega osvajanja novih vsebin, posledično pa so tudi uspešnejši pri vrednotenju dela s strani učitelja.

Računalniška tehnologija ( in tudi ostala avdiovizualna oprema ) je torej učitelju vzpodbuda , saj gradi sodobno komunikacijsko piramido odnosov med akterji in udeleženci izobraževanja na konsenzu in spoštovanju.

VIZUALIZACIJA ZGODOVINSKIH DOGODKOV

Kitajski pregovor pravi : “Kar slišim, pozabim, kar vidim, si zapomnim,”....Poetično izhodišče naj bo vodilo

za vse tiste učitelje, ki se še niso podali na pot uporabe vizualnih sredstev pri pouku družboslovnih predmetov. Kot zgodovinarka lahko poudarim, da računalniška tehnologija dijake vodi , podobno kot v filmu, po skrivnostnih poteh

spoznavanja učnih vsebin na izkustvenem nivoju. Skozi polje identifikacije jih usmerja v čustveno podoživljanje znanih situacij ali boljše razumevanje neznanih pojmov skozi optiko slikovnega opredmetenja.

Zgodovina kot učni predmet na gimnazijah je z novimi učnimi načrti postala vizualno zelo široka. Njene temeljne vsebine so se s striktno politično- ekonomskih podlag usmerile v poglabljanje socialnih, kulturnih in resničnih

družbeno živih dogajanj, kar jim omogoča veliko izbiro pri uporabi sredstev računalniške tehnologije.

Pomembno je, da pri uporabi najbolj aktivno sodelujejo dijaki, ki v tem delu, lahko rečem, uživajo.

POTEK DELA

Za dobro vizualizacijo zgodovinskega dogodka je potrebno prebiti več faz:

*. izbrati ( delo učitelja ) ustrezno zgodovinske obdobje in iz njega izluščiti najbolj slikovit primer npr. : način življenja Spartancev, geografska odkritja Špancev, zatiranje protestanskih gibanj v Evropi v 16. st..itd

*. pri izbiri primera ( delo učitelja ) je potrebno pregledati slikovno gradivo iz literature, Interneta, razpoložljivih CD romov, filmov.

*. po izbranem primeru pa sta v učnem procesu možni dve poti :

a ) dijaki uporabijo dano gradivo , ga v izvenšolskem delu skupaj z učiteljem proučujejo ter ustvarijov ustreznem programskem jeziku ( najbolje power point ) izdelek . Le ta temelji na predstavitvi slikovnega ki ga “ ustvarjalci “ , kot samostojni subjekti učnega procesa , predstavijo ostalim sami .

b ) učitelj opravi delo z izbranim gradivom sam. Učni dogodek predstavi na vizualen način z uporaboračunalnika , dijaki pa se tvorno vključujejo v delo z diskusijo , skupinskim , lahko pa tudi vnaprej pripravljenimindividualnim delom

* na koncu - delo učitelja - je potrebno opraviti sintezo pokazanega , razumevanje preveriti , sodelujoče dijake pa motivirati z nadaljnim zbiranjem gradiva za določeno temo. V tem delu , sodeč po izkušnjah, je najbolj uporabljen medij Internet.

*. iz navedenega sledi, da kljub “ šolsko” zaključeni temi, zanimanje za zgodovinsko tematiko vzpodbujamo tudi tudi v prostočasni uporabi Interneta ( najbolj razširjena izraba le tega med gimnazijci ).

*. računalniška in ostala vizualna tehnologija učiteljem dajeta nikoli izčrpane možnosti za raziskovanjevsebin njihovega dela, obenem pa večajo pestrost s pojavom različnih pogledov na neko vsebino ( zlasti z uporabo Interneta )

POZITIVNE IN NEGATIVNE POSLEDICE VIZUALIZACIJE

Pozitivne posledice

+ Udeleženci v vzgojno izobraževalnem procesu - dijaki- ,so vključeni v proces kot najbolj aktivni “posamezniki”, so integrativne osebnosti, saj morajo pri spoznavanju določene učne vsebine uporabiti znanje in izkušnje vseh področij.

+ Skupinko , timsko delo razvija v njih komunikativne in socialne spretnosti kot “ vzgojo za življenje”.

+ Samopodoba posameznega dijaka se “polepša “ ( ustvarjalnost, potrditev, uspešnost pri vrednotenju )

+ Interakcija med akterji in udeleženci se izboljša, prisotne je več strpnosti in pozitivnega veselja.

+ Računalniška tehnologija nudi več barve, več zvoka in nikoli dokončanega dela .

Negativne posledice

- manj zanimanja za prebiranje strokovne literature na klasičen način

- fiziološki problemi

Globalni učinki vizualizacije za udeležence izobraževanja - dijake

Dijaki se v učnem procesu z novimi metodami naučijo uporabljati vse njim znane podatke in jih osmišljati v operativne vsebinske sklope. V našem primeru postane zgodovinski prostor in čas opredmeten. Le ta ni izločen s posebnimi cilji, ampak v dijaku poustvari globalni okvir preteklosti,ki ne pozna meja. Psihološki vidik ugodja nudi širok razpon intelektualnemu razvoju. V pedagoškem procesu bi rekli, da globalizacija prikazovanja preteklosti na vizualen način uresničuje pedagoške cilje po razumevanju in pomnenju učnih vsebin na najbolj “ prijeten” način in z dobrimi rezultati. Interaktivno delo kot predpogoj na poti “ v preteklost”, pa primernost izbranega modela še potrjuje. Računalnik torejlahko postane “ prijatelj” in “pomočnik” v boju proti neznanju. Globalno razmišljanje vsekakor ni le modni trend , temveč možnost za razvijanje tistih sposobnosti dijaka,katere bo lahko uspešno uporabil za življenske cilje.

Globalni učinki vizualizacije za akterje izobraževanja - učitelja

Učitelj se v “historičnem” globaliziranju najde v enakem prostorskem okviru kot dijak . Računalniška tehnologija mu omogoči neformalni komunikacijski stik v “dogodku” , v katerem se srečata kot partnerja. Učitelj izkoriščata stik, da v končni fazi poveča učinek svojega dela.

In načrti - za jutri ?

Jutri se šele začenja. Z hitrim tehnološkim razvojem bo vizualizacija postala sestavni del ne učnega procesa, temveč življenskega vsakdana. Potrebno jo bo bogatiti. Izbira gradiva na Internetu, CD romih ...bo akterjem odvzemala večji kos časa kot danes. Od nje bo odvisna kvaliteta obravnavanega tematskega sklopa. Delati bo potrebno tudi na zvoku. “Jutri” bomo mogoče v šolah na tej osnovi že ustvarjali filme in vse bo še bolj globalizirano. Ustvarjali bomo lahko skupaj z dijaki slovenskih ali evropskih šol ter se “globalizirali “ do korenin.

ZAKLJUČNE MISLI

Uporaba računalniške tehnologije je na osnovi pozitivnih rezultatov temeljito spremenila pouk zgodovine. Prispevalaje k ustvarjalnejši klimi med dijaki in predmet slikovito osmislila. Pripomogla je h kvalitetnejši identifikaciji pri proučevanju človeških usod in omogočila več zanimanja tudi za ostale “komunikativne “ metode dela npr. igranje vlog ,itd. Za vsem opravljenim delom se v ozadju pojavlja tudi mesto informatika na šoli , ki vlaga obilico energije v projekte računalniškega opismenjevanja na šoli.

LITERATURA :

Klafki, Schulz,... Didaktične teorije,Educa, Zagreb,1994

Meznarič, Rudolf...Podjetno v svet zgodovine,ZRSŠ, 1998

Marentič-Požarnik, Nova pota v izobraževanju učiteljev,DZS 1987

Blažič, Učni mediji in učinkovitost pouka, Sodobna pedagogika, 7-8 , 1994

Avtor

Adrijana Segalla poučuje zgodovino v gimnazijskih oddelkih že več kot deset let. Metode poučevanja prilagaja duhu časa, zato se vključuje v projekte računalniškega opismenjevanja , katerih rezultat je opisano delo. Sodeluje tudi v projektih Odprte šole , projektnih tednih v okviru obveznih izbirnih vsebin in organizaciji kulturnih prireditev.