Kako XML poenostavlja pripravo, prikaz in arhiv učnih gradiv

How XML simplifies prepairing, display and archive of educational resources

Povzetek

V izobraževalnih instutucijah od začetka informatizacije obstaja težnja, da se z omejenimi sredstvi za informacijsko opremo poskuša doseči najboljši kompromis med ceno in zmogljivostjo te opreme. V skladu s popularizacijo Interneta se vse več učnih gradiv izdeluje v Microsoftovem Wordu in objavlja na spletnih straneh v zapisu HTML. V prispevku bom pokazal, da takšna rešitev sama po sebi žal ni optimalna za pripravo učnih gradiv, sploh pa ni primerna za njihov prikaz in arhiviranje (ter s tem v zvezi za nadaljnjo uporabo). S standardizirano uporabo tehnologij XML v šolstvu bi skoraj vse takšne težave odpravili dolgoročno in učitelje celo razbremenili učenja HTML-ja.

Abstract

From the begining of informatization in educational instutions there is a tendency to achieve best compromises between price and performance of information equipment, which is related also to limited financials. As Internet gets popularized more and more educational resources are being done in Microsoft Word and published in web pages as HTML format. This paper will show that by itself such solution unfortunately isn't optimal for creation of educational resources and not suitable at all for their display and archiving (and thus also for reusing in the future). With standardized usage of XML technologies in schools most if not all problems would be abolished and teachers would be unberdened from learning HTML.

Ključne besede

XML, HTML, učna gradiva, komunikacija, prikaz, arhiv, iskanje

Keywords

XML, HTML, educational resources, communication, display, archive, search

Uvod

Hitrost informatizacije v industriji, predvsem sprejemanje odprtih standardov kot edine praktične rešitve za poslovno komunikacijo (HTML [1] – HyperText Markup Language oz. opisni jezik za prikaz hiperteksta – je dober primer, kaj lahko odprti standard pomeni), šolstvu narekuje podobne usmeritve. Prav HTML in enostaven prikaz listin, opisanih v tem jeziku, omogoča enostavno dostopnost in uporabnost raznih gradiv v svetovnem spletu. Navajeni smo, da večino besedil napišemo v Microsoftovem Wordu in če že uporabljamo ta besedilnik za pripravo gradiv, zakaj ga ne bi uporabljali tudi za pretvorbo v spletne strani?

To seveda je dokaj enostaven in zelo pogost način izdelave spletnih strani, žal pa v takšni osnovni obliki ponuja le enostaven prikaz v spletnem brskalniku. Omejitve so uporabnikom (ne samo naprednim!) očitne:

1. Besedilo (podatki) je prikazano tako kot je navedeno v datoteki. Recimo, da gre za spisek učencev, urejenih po priimku. Če želimo imeti urejen spisek po imenih ali po ocenah, je potrebno imeti oz. izdelati dodatno spletno stran ali pa se mučiti s programiranjem.
2. Besedilo je prikazano v celoti. Večinoma ne potrebujemo vseh prikazanih informacij ampak le npr. za prejšnji primer najbolj pogosto ime učencev ali povprečno oceno ipd. Žal za takšen podatek spet potrebujemo že izdelano dodatno spletno stran (ali povzetek v njej) oz. nam bi moral nekdo sprogramirati takšno funkcijo.
3. Iskanje je možno večinoma le po celotnem besedilu. Pri tem smo v težavah, ko nas zanimajo le npr. dela Ivana Cankarja. Iskanje po spletu namreč ne bo vrnilo zadetkov z vsemi stranmi, kjer so navedena pisateljeva dela, ampak tudi vse osebne strani vseh Ivanov Cankarjev (predpostavimo, da ima vsaj en soimenjak svojo spletno stran) pa strani z omembami kot "on je za to in to kot Ivan Cankar za slovensko literaturo" ipd.

Iz navedenega je očitno dvoje: da je HTML že preživeli standard za uporabo podatkov in služi zgolj za njihov odličen prikaz, poleg tega pa potrebujemo rešitev, ki bo omogočala bolj funkcionalen prikaz, iskanje in morda še kaj. Takšna rešitev že obstaja in trenutno povzroča revolucijo v poslovni izmenjavi podatkov. Imenuje se XML.

Kaj je XML?

XML [2] je kratica za eXtensible Markup Language, torej opisni jezik, ki ga je možno razširjati. Definicijo jezika je napisala skupina industrijskih strokovnjakov (tudi iz konkurenčnih družb npr. Microsoft in Netscape) na pobudo družbe Sun (lep opis uporabe je [3]). XML naj bi poenostavil izmenjavo podatkov, omogočal predvsem jasno ločitev vsebine od prikaza – kar je v HTML-ju nemogoče – in ponujal tudi razširljivost. Vse to je snovalcem uspelo.

Tukaj na kratko pojasnimo samo zadnji dve lastnosti. Neko besedilo, ki je v zapisu XML, je neodvisno od prikaza. Prikaz lahko prepustimo ustreznemu pregledovalniku (najbolje je, da je to kar spletni brskalnik), lahko pa sami določimo prikaz. Rešitev različnih prikazov istih podatkov (npr. prejšnji spisek učencev) ponuja tehnologija XSL [4] (eXtensible Stylesheet Language – razširljiv jezik predlog), s katero lahko podatke prikažemo v drugačnem vrstnem redu kot so navedeni v datoteki oz. celo opravimo enostavne računske operacije (skupno število vseh Janezov).

Razširljivost XML-ja je najlepša lastnost, saj omogoča samostojno določanje opisa naših podatkov oz. besedil. Lahko smo neodvisni od že izdelanih rešitev, seveda pa je praktično za enako uporabo (npr. učni načrti) uporabljati enake osnovne ukaze. Tako odpade pretvorba med različno opisanimi besedili.

Kako bo XML zamenjal HTML (če sploh)?

Enostaven odgovor: ne bo. HTML bo ostal univerzalen jezik za prikaz v spletnih brskalnikih in drugih programih ter napravah. Zaradi razvoja jezika HTML do trenutne in zadnje verzije 4 (primerjaj s XHTML [5]) bi bilo oz. je bilo potrebno avtorjem spletnih strani in dokumentacije stalno spreminjanje že izdelanih strani. Največja težava HTML-ja je torej v tem, da smo pri oblikovni ali strukturni prenovi strani prisiljeni le-te ponovno pretvarjati. Strani v XML-ju pa napišemo le enkrat, poskrbimo le za pravilen prikaz glede na trenutni interni ali svetovni standard. To pa ne zahteva več tudi do šest mesecev (izkustveno – avtor je spremljal oblikovno prenovo cca štiristo strani ene večjih slovenskih bank) ampak le nekaj dni ali tudi le nekaj ur.

Prednosti in slabosti XML-ja

Sedaj že lahko naštejemo prednosti in slabosti XML-ja s stališča avtorja gradiv – učitelja.

Prednosti XML-ja so:

1. Učenje XML-ja je še lažje kot pri HTML-ju, z ustreznimi orodji celo ni potrebno.
2. XML omogoča ločitev vsebine od podatkov. Tako ni potrebno spreminjati obstoječih datotek.
3. Iskanje in osnovni zbiri so možni že kar z eno datoteko. Iskanje je tudi zelo usmerjeno.

Slabosti XML-ja pa so:

1. Pretirano razširjanje ukazov je varljivo (zato je dobro sprejeti interne standarde).
2. Dodatno delo izdelave predlog za pretvorbo datotek za prikaz (kar pa je neprimerno lažje kot spreminjanje obstoječih nekaj sto, tisoč ali celo nekaj deset tisoč strani).

K temu moramo prišteti tudi pomanjkanje orodij in nasploh virov v slovenskem jeziku. XML je praktično že standardno podprt v brskalnikih verzije 5 (Microsoft Internet Explorer in novi Netscape Navigator) pri čemer se moramo zavedati, da ni potrebno nadgraditi brskalnika, če se pretvorba iz XML v HTML izvaja v (spletnem) strežniku. Tako lahko z različnimi brskalniki vidimo optimalno prikazano vsebino zanje, saj strežnik glede na verzijo brskalnik pošlje bodisi datoteko XML neposredno bodisi njeno pretvorbo v verzijo HTML, ki jo brskalnik podpira.

Rešitve v praksi

V praksi je možno uporabiti ali pripraviti različne rešitve priprave gradiv v XML-ju. Verjetno bomo izbrali eno od naslednjih možnosti:

	ad hoc rešitve: iz Interneta bomo prenesli brezplačni ali preizkusni urejevalnik datotek XML. Napisali bomo svoj opis podatkov (torej ukaze/oznake XML) in jih upoštevali pri svojih datotekah. Za izmenjavo gradiv z drugimi jim bomo poslali naše datoteke in naš opis podatkov. Po potrebi bomo postavili spletni strežnik s prepoznavalnikom XML in pretvornikom v HTML. Skratka, možno a z veliko truda.
	uporaba predlog za Microsoft Word: za določeno vrsto gradiv bomo iz izobraževalnega omrežja prenesli ustrezne predloge (npr. za učne načrte ena predloga, za šolska glasila druga predloga itd). Slabost Worda je v tem, da ne omogoča enostavne priprave kazala vsebine, slovarja izrazov in stvarnega kazala ter odlične pretvorbe v razne medije (spletne strani, pomoč ipd). V Sloveniji je na voljo in podprto zelo dobro orodje za ta namen (Doc-To-Help [6]), ki pa žal (še?) ne podpira Slovenskega Worda (standardna rešitev v košarici programskih orodij za slovenske izobraževalne organizacije v projektu RO – računalniško opismenjevanje [7]). Predlog rešitve takšne predloge je na voljo na tem naslovu: http://www.sinonim.si/iwa-ljubljana/xml/.
	druga orodja z dobro podporo XML: obstajajo besedilniki, ki podpirajo zapis XML že interno (in ne tako kot Word, ki le-to omogoča večinoma le z drugimi Microsoftovimi izdelki). Takšna sta npr. AbiWord in WordPerfect. Ker imata ta dva besedilnika enako osnovno funkcionalnost kot Word je njihova uporaba v šolstvu malo verjetna.

Zaključek

Pričakujemo lahko, da bo že v letu 2000 standard XML zamenjal druge načine izmenjave podatkov v poslovnih okoljih. Prednosti, ki jih ima XML, odpravljajo prav bistvene slabosti HTML-ja kot so neodvisnost prikaza podatkov od njihove vsebine, nerazširljivost in iskanje.

Za uporabo v slovenskem šolstvu bi bilo najbolj smiselno izdelati predloge za MS Word, ki bi omogočale pretvorbo besedil v ustrezne datoteke XML. Pred tem bi bilo potrebno sprejeti standarde vsaj pri opisih/oznakah XML za določena področja uporabe. Predlog takšne rešitve je prikazal ta prispevek. Tako bi omogočili predvsem učiteljem, da se osredotočijo na vsebino in ne tehniko prikaza gradiv, s tem pa obenem olajšali tudi iskanje in arhiviranje ter druge možnosti uporabe gradiv.

Summary

We can expect that XML standard will replace other ways of exchanging data in business environments allready in the year 2000. The advantages of XML abolish the exact lacks of HTML like indepedence of a content and its display, extensibility and search.

For Slovenian schools the most meaningful approach would be creation of MS Word template files which would allow conversion of resources into appropriate XML files. Before that necessary standards should be accepted at least for XML descriptions/tags for specific usage areas. One proposal of a solution was shown. In that way teachers would be able to concentrate on a content of and not on technics for displaying resources and at the same time searching and archiving resources would be simplified.

 

Literatura

[1] http://www.w3.org/MarkUp/, HyperText Markup Language Home Page, World Wide Web Consortium.

[2] http://www.w3.org/XML/, Extensible Markup Language, World Wide Web Consortium.

[3] http://www.sunworld.com/sunworldonline/swol-06-1999/swol-06-itarchitect.html, XML and the IT architect, SunWorld, June 1999.

[4] http://www.w3.org/Style/XSL/, Extensible Stylesheet Language, World Wide Web Consortium.

[5] http://www.w3.org/TR/xtml1/, XHTML 1.0: The Extensible HyperText Markup Language, World Wide Web Consortium.

[6] http://www.sinonim.si/izdelki/doc2help.htm, Doc-To-Help pri Sinonimu, Sinonim d.o.o.

[7] http://ro.zrsss.si/, Projekt Računalniško opismenjevanje, Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Avtor

Sergej Rinc, tehnološki svetovalec, Sinonim d.o.o.

Tehnični pisec, strokovnjak za računalniško varnost in dokumentacijo. Prve prispevke za slovensko šolstvo objavil leta 1985. Solastnik družinskega računalniškega podjetja, ki uvaja inovativne tehnologije v slovenski prostor od leta 1990. Avtor referatov na konferencah Informatika na Slovenskem, INFOS, Internet v Sloveniji ter Tehnične komunikacije in uporabnost.V zadnjih letih aktivno spremlja moderne spletne tehnologije in svetuje njihovo uvajanje ter integracijo v informacijske sisteme.

Author

Sergej Rinc, Technology Consultant, Sinonim d.o.o.

Technical writer, an expert for computer security and documentation. First articles for Slovenian education published in 1985. Coowner of a family-held computer company which brings innovating technologies to Slovenia from 1990. Author of papers on conferences like Informatics in Slovenia, INFOS, Internet in Slovenia and Technical Communication and Usability. In last years actively investigates modern web technologies and consults their introduction and integration into information systems.