KAKO USPEŠNI SO GIMNAZIJCI PRI ISKANJU INFORMACIJ NA INTERNETU IN KAKO JIM PRI TEM LAHKO POMAGAMO

HOW SUCCESSFUL ARE PUPILS OF A HIGH SCHOOL IN SEARCHING FOR PIECES OF INFORMATION ON THE INTERNET AND HOW COULD WE HELP THEM

Oliver Ogris, Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, Kranj

Povzetek:

Pri svojem delu v razredu sem večkrat zasledil, da dijaki kljub množični uporabi in mnogo prebitih urah na internetu ne znajo zadovoljivo poiskati podatkov, ki bi jih pri pouku lahko koristno uporabili. Zakaj je tako, sem skušal ugotoviti z anketo in s pogovorom z dijaki. Dijakom sem v anketi zastavil deset vprašanj, ki so se mi zdela ključnega pomena. Po analizi odgovorov sem za dijake pripravil povzetek iskanja po internetu. Skupini dijakov sem nato zadal nalogo, naj na internetu poiščejo točno določeno informacijo, pri tem pa sem meril parametre, ki so odločilni za uspešno iskanje. Nato sem jim v eni šolski uri odpredaval povzetek, ki sem ga pripravil, ter jim razdelil še formularje z Weidemanovo metodo iskanja po internetu. To pot je bilo iskanje bistveno uspešnejše, ko pa sem dijakom omogočil še uporabo elektronskega slovarja, so bili rezultati še boljši.

Abstract:

When I was working with my pupils, I noticed several times that in spite of many hours spent on Internet, pupils were not able to find pieces of information they needed at their classes. I tried to discover why, so I gave a questionnaire with ten questions to my pupils and talked to them. After analysing responses, I made an abstract about searching the Internet. After that I asked a group of pupils to search for specific information on the Internet. Meanwhile I was measuring certain parameters, which are crucial for a successful searching. Then I had a one-hour-lecture on "how to search the Internet" and introduced pupils with Weideman's method of searching the Internet. I performed searching experiment again. This time the results were better, and when I enabled them to use a dictionary, the results were even better.

Ključne besede

iskanje, informacija, internet, gimnazijski

Key words

searching, information, Internet, high school

1. UVOD

Živimo v dobi, ko v poplavi različnih informacij informacijska pismenost dobiva vse večjo težo. Poleg tega, da dijak prepozna, kdaj je informacija potrebna, jo ovrednoti in koristno uporabi, je za informacijsko pismenost nujno, da dijak zna informacijo tudi poiskati.

V zvezi z iskanjem na internetu pa se pogosto pojavlja več neresnic:

- Na internetu z lahkoto poiščemo uporabno informacijo.

Resnica: internet je obsežen, neorganiziran, neurejen,nezanesljiv, avtorji spletnih strani so neznani, zato na internetu ni lahko najti specifičnih, zanesljivih, natančnih in relevantnih informacij.

- Na internetu obstaja en iskalnik, ki da v vseh pogledih najboljše rezultate.

Resnica: na internetu ne obstaja iskalnik, ki bi dal v vseh primerih najboljše rezultate. Preizkusiti moraš vsaj en iskalnik in en meta iskalnik, ki istočasno združuje več iskalnikov.

- Čim več zadetkov priskrbi iskalnik, tem bolje.

Resnica: če ni nobenega zadetka in če je zadetkov več od 20, to običajno ni zaželeno. Veliko število zadetkov nakazuje na velik odziv in nizko natančnost. Še najbolje je, če je število zadetkov med 0 in 20.

2. KAJ JE POKAZALA ANKETA

Da bi presodil, kako uspešni so dijaki pri iskanju informacij na internetu, sem opravil pilotno raziskavo na majhnem vzorcu 78-ih dijakov prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika (v obzir so prišli samo dijaki z domačim dostopom do interneta), ki je pokazala da:

- Dijaki na internetu povprečno prebijejo 22,9 ur na mesec in za svoje iskanje v večini primerov (76 %) uporabljajo en in isti iskalnik oziroma imenik. Najbolj priljubljen je Yahoo (44,87 %), tesno pa mu sledi Alta Vista (42,31 %).

- Presenetljivo je dejstvo, da dijaki slabo poznajo razliko med imeniki in iskalniki (76,92 %) ter da pri svojem iskanju ne uporabljajo Boolovih operatorjev (78,21 %).

- Z dobljeno informacijo so dijaki zadovoljni v povprečju z 59,8 %, njihovo iskanje pa traja v povprečju 12,4 minute.

- Dijaki imajo pri iskanju na internetu občasno težave s tujim jezikom, slovarja pa kljub temu ne uporabljajo.

- Dijaki ne izbirajo iskalnika ali imenika glede na dnevni čas in geografsko lego, z namenom, da bi dobili neobremenjen strežnik.

- Izkazalo se je, da ni bistvene povezave med časom, prebitim na internetu, in zadovoljivostjo iskanja. Prav tako ni povezave med časom, prebitim na internetu, in časom iskanja informacije (korelacija je celo negativna –0,107.)

Ker sem ugotovil, da so dijaki pri svojem iskanju na internetu dokaj neuspešni, sem napravil povzetek o iskanju informacij na internetu. Zahtevnost sem seveda prilagodil srednješolskemu nivoju.

3. KAKO IZBOLJŠATI USPEŠNOST ISKANJA INFORMACIJ NA INTERNETU

Druga pilotna raziskava je pokazala, da dr. Weidemanova sistematična metoda iskanja informacij po internetu izboljša rezultate iskanja v povprečju za 15,65 %. Uporaba elektronskega slovarja je v veliko pomoč pri tvorjenju iskalnega niza in zmanjša število zadetkov pri prvem iskanju za 16,8 %, odstotek tistih, ki so našli, kar so iskali, pa se poveča še za 6,25 %. Povprečni čas iskanja je ostal v vseh treh primerih približno enak.

Primerjava uspešnosti pri iskanju informacij

4. ZAKLJUČEK

Zavedam se, da ima raziskava precej pomanjkljivosti. Za kakšno resnejšo trditev je vzorec 78-ih dijakov v prvem delu in 32-ih dijakov v drugem in tretjem delu poskusa premajhno, vendar je bilo v okviru danih možnosti to največ, kar sem lahko storil.

V prvem delu bi bilo primerno dijake povprašati tudi o njihovi opremi (procesor, modem, ISDN ali navadna telefonska linija… itd.). Na mestu bi bilo tudi vprašanje, kdaj (katero uro) se spravijo k iskanju. Predvidevam, da po 19 uri, ko je cena telefonskih impulzov nižja.

Dr. Weidemanovo metodo iskanja sem v drugem delu kopiral v celoti, v tretjem delu pa sem jo dopolnil z elektronskim slovarjem.

Po mojem mnenju pa ima Weidemanova metoda tudi nekaj pomanjkljivosti. Zanimivo bi bilo namreč vedeti, kako uspešni so dijaki pri iskanju informacij, ki jih ne izbirajo sami, ampak dobijo že vnaprej določene (raznovrstna naključna področja). Ravno tako pa bi bilo zanimivo vedeti, koliko časa dijaki v povprečju porabijo, da informacijo najdejo.

Iz celotne raziskave je razvidno, da uspešnost iskanja je odvisna od poznavanja iskalne metode, opozoriti pa moram na dejstvo, da je uspešnost iskanja močno odvisna tudi od izkušenj, splošne razgledanosti, znanja tujega jezika in trenutnega navdiha.

5.LITERATURA

1. M. Weideman, Internet Searching Experiment

1. C. Jenkins et al. /Information and Software Technology 39

3. Galen Grimes, 10 minut za Internet in svetovni splet, 1998

4. David Pahor, Z miško po Internetu, 1996

5. David P. Habib nad Robert L. Balliot, How to Search World Wide Web, 1998

6. Dr. Borka Jerman-Blažič, Internet, 1996

7. M. Day, A. Powell, Metadata, http://www.ukoln.ac.uk/metadata, September 1999
8. M. Coster, The Web Robots Page, http://info.webcrawler.com/mak/projects/robots/faq.html
9. Excite Inc., Information retrieval technology and intelligent concept extraction searching, http://www.excite.com/ice/tech.html

6.AVTOR

Avtor Oliver Ogris je učitelj fizike na kranjski gimnaziji. Pred tem je na tej šoli nekaj let poučeval predmet "Računalništvo in informatika".

AUTHOR

Author Oliver Ogris is a physics teacher at Gimnazija Kranj Grammar School. Before that he had taught "Computer science and informatics", for several years at that school.

- Na konferenci bi rad v obliki predavanja v eni šolski uri spregovoril o izsledkih moje raziskave (analiza rezultatov ankete), predstavil povzetke o iskanju informacij na internetu ter sodelujoče seznanil z Weidemanovo sistematično metodo iskanja po internetu.