PROJEKTNO DELO - MED SOŽITJEM IN ZAJEDALSTVOM

PROJECT WORK – BETWEEN SYMBIOSIS AND PARASITISM

Dagmar LOGAR, Prva gimnazija Maribor, Trg generala Maistra 1, 2000 Maribor, Slovenija

Andrej ŠORGO, Prva gimnazija Maribor, Trg generala Maistra 1, 2000 Maribor, Slovenija

POVZETEK

Referat opisuje pestrost odnosov, ki se ustvarjajo med učiteljema, ki izvajata medpredmetno sodelovanje. Za optimalno izpeljavo, ki bo v korist ne le njima, temveč predvsem dijakom, je potrebno, da oba težita k sožitju.

ABSTRACT

The paper deals with the diversity of relationships existing between teachers who teach different subjects and co-operate. It is essential for them to aim at symbiosis in order to achieve the optimum goals, which is above all beneficial for the students.

KLJUČNE BESEDE: medpredmetne povezave, projektno delo, biologija, informatika, spletna stran, svetovno omrežje, Timko.

KEY WORDS: co-operation between subjects, project work, biology, information science, homepage, internet, Timko.

UVOD

V zadnjih letih pridobiva v šolah vse večjo ceno medpredmetno sodelovanje, ki v šolsko prakso vnaša novosti in spremembe v načinu razmišljanja. Tradicionalnemu aktivnemu odnosu učitelj - učenec se namreč pridruži še aktivni odnos učitelj - učitelj. O odnosu učitelj - učenec obstaja v literaturi veliko število zapisov, zato pa jih je toliko manj o odnosu med učitelji.

V zadnjih letih sva vzpostavila plodno medpredmetno sodelovanje med predmetoma informatika in biologija na Prvi gimnaziji Maribor (Š. in L., 1999). V šolskem letu 1998/99 sva bila vključena v projekt PIPI2 (Poskusno izvajanje predmeta informatika), v letu 1999/2000 pa sva se vključila v projekt TIMKO. Ker sva se zavedala pasti, ki jih takšno sodelovanje prinaša, sva se še posebej skrbno posvetila odnosom med učiteljema, kar pa ne pomeni, da zmanjšujeva pomen odnosa med učiteljema in dijaki. Le obravnavava ga ne v tem zapisu.

Biologija nas uči, da ima lahko v odnosu med dvema osebkoma posameznik korist, škodo ali ne koristi in ne škode (Tarman). Ker se je medpredmetno ter medšolsko sodelovanje zelo razbohotilo, se nama je kar samo od sebe zastavilo vprašanje: Ali je to sodelovanje za vse sodelujoče vedno le pozitivno?

Metoda za nastanek tega zapisa je bila izredno preprosta. V tabelo, prepisano iz učbenika biologije, je moral ob ustrezni vzporednici iz narave vsak zapisati svojo razlago videnja posameznega odnosa. Torej: Kako vidi sebe in drugega v posameznem odnosu? Kjer sta bili možnosti dve, se je moral postaviti v obe vlogi - enkrat v vlogo zajedalca in drugič gostitelja. Potem ko sva vsak zase napravila to nalogo, sva svoje odgovore uskladila.

MEDOSEBNI ODNOSI

Zajedalstvo in Plenilstvo

Eden od osebkov ima korist, drugi pa škodo. Plenilstvo je kratkotrajen, zajedalstvo pa dolgotrajen proces. Za plenilstvo je značilno, da plen pogine, medtem ko lahko zajedalec zajeda gostitelja do njegovega naravnega konca. V šoli lahko zato govorimo praviloma le o zajedalstvu.

Zajedalstvo je dolgotrajen proces, v katerem eden od učiteljev izvaja dejavnosti za drugega učitelja, ne da bi imel od tega kakršnekoli koristi. Še več, povzročena mu je škoda, saj troši svoj čas in ime. Več možnosti za zajedalstvo ima informatik. Ta lahko uporabi znanje in nasvete Timko-učitelja in si končni izdelek prisvoji.

Situacijo lahko ilustriramo s primerom. Informatik se z dijaki dogovori za neko temo, ki se le obrobno dotika predmeta Timko-učitelja. Dijaki na osnovi tega dogovora oblikujejo svojo spletno stran. To spletno stran dijakom nato pregleda in popravi Timko-učitelj v svojem prostem času. Kljub vloženemu delu na izdelku ni omenjen kot soavtor ali pa izdelek za njegov predmet nima uporabne vrednosti.

Tudi Timko-učitelj je seveda lahko zajedalec, vendar običajno bolj generalno. Običajno išče pomoč v zvezi s strojno in programsko opremo.

Tekmovanje

Oba osebka imata od odnosa škodo, saj tekmujeta za omejene vire v okolju. Tako ribojede ptice tekmujejo za ribe.

Omejen vir v šoli so ponavadi posamezni najboljši dijaki. Te nato vsak učitelj poskuša pridobiti za svoje projekte. Dijaki si mnogokrat ne upajo reči ne, zaradi preobremenjenosti pa nato ne izpeljejo nobenega od projektov optimalno. Če tekmovanje za posamezne dijake zamenjamo za sodelovanje, imajo korist vsi trije partnerji. Dijak dela en projekt, pridobi dva mentorja, zato je lahko tudi izdelek toliko boljši.

Tekmovanje pa se lahko vzpostavi tudi med učiteljema po načelu: Kdo bo bolj pameten? V takšnem primeru tekmovanja se v posameznih etapah dela pojavljajo vedno novi cilji, ki se jih v omejenem časovnem obsegu ne da realizirati. Končni cilj zato ni dosežen in izdelek ni realiziran.

Zdrava tekmovalnost, če smemo uporabiti ta izraz, bodisi med dijaki ali med učiteljema pa lahko seveda prispeva h kakovosti izdelka (Zakaj bi jaz bil najslabši?).

Nasprotništvo

Eden od osebkov nima ne koristi in ne škode, drugi pa škodo. Tako nekatere modrozelene bakterije izločajo v vodo strupe, ki pobijajo ribe. Ni jasno, kakšno korist naj bi imele od tega bakterije.

Po šolah to ni tako redek odnos. Eden od učiteljev omalovažuje ali preprečuje delo drugega učitelja, ne da bi kdorkoli našel utemeljen razlog za to. Informatik lahko ne upošteva pripomb ali pa Timko-učitelju sploh ne pokaže izdelka, nato pa ga navede v kolofonu. V takšnem primeru je izdelek sicer tehnično dokončan, a vsebinsko vprašljiv.

Nevtralizem

Med osebkoma ni direktnega odnosa, zato tudi ni ne škode ne koristi. Tako medved in sinice živijo drug ob drugem.

Najpogostejši odnos po naših šolah. Vsak živi na svojem malem planetu zazrt v lastno popolnost. Med predmeti ni povezav. Dijaki ne uporabljajo znanj, ki bi jih ob drugačni organizaciji pouka in iskanju smiselnih povezav lahko.

Ker pa govoriva o primeru vpeljane medpredmetne povezave, morda velja omeniti: v primeru nevtralizma ni sodelovanja med učiteljema, lahko pa poteka med dijaki in obema učiteljema.

Priskledništvo

Eden od partnerjev ima korist, drugi pa ne koristi in ne škode. Tako na primer vrabci gnezdijo (so priskledniki) v štorkljinih gnezdih. Štorklja zaradi tega nima ne koristi in ne škode.

Odnos, ki je pogosteje pisan na kožo Timko-učitelju. Ta lahko uporabi pri svojem delu znanja, ki jih dijaki pridobijo pri informatiku. Z dijaki lahko oblikuje lastne spletne strani, brez povezave z informatikom. Pri tem odnosu pa so dodatno obremenjeni dijaki, saj izdelujejo spletne strani pri dveh predmetih.

Odnos lahko poteka tudi v obratni smeri, saj lahko dijaki spretnosti, pridobljene pri, uporabijo pri informatiku, ki zato potroši za nekatere komponente dela manj časa. V posebnih primerih lahko dijaki nato "prodajo" isti izdelek dvakrat, ne da bi učitelja vedela za to.

Do podobnega odnosa pride tudi v primeru, ko Timko-učitelj posreduje svoja znanja, ki koristijo informatiku za zagotovitev verodostojnosti izdelka, ni pa omenjen kot soavtor. Če v izdelku ne vidi uporabne vrednosti, le-ta zanj ne predstavlja ne koristi in ne škode

Sožitje

Oba partnerja imata od odnosa korist. V naravi obstaja obvezno in neobvezno sožitje. Tako v velikih afriških čredah nekateri dobro slišijo, drugi dobro vidijo, eni spet dobro vohajo. Ko en zazna nevarnost, njegov panični beg pomeni znak nevarnosti za vse.

Odnos med učiteljema, ki izvajata medpredmetno sodelovanje, mora obema prinašati korist v enaki meri. Temu se lahko približamo le, če je delovni vložek vnaprej dogovorjen in se nato v praksi tudi izvaja. V konkretnem primeru to pomeni, da informatik posreduje tehnična znanja za izdelavo spletnih strani, Timko-učitelj pa posreduje strokovna znanja s svojega področja. Oba vzajemno upoštevata želje in nasvete, si posredujeta delovne rezultate v posameznih etapah dela in zagotovita enakopraven odnos avtorstva. Končni izdelek je zato uporaben za oba. S stališča dijaka ima korist tudi on, saj ima dva mentorja za en izdelek.

ZAKLJUČEK

Potem ko sva končala usklajevanje, sva še vedno prijatelja. Ugotovila pa sva:

K sožitju v sklopu rednega pouka vodi le delo s celimi razredi, kjer pri izbiri teme sodelujejo vsi trije partnerji. V tem primeru lahko vsak opravi svoje mentorske "dolžnosti" v sklopu rednega pouka. Teme so povezane z učnim načrtom in ga bogatijo. Dijaki delajo po enotnih kriterijih z učiteljem, ki je do vseh enak - enako zavzet ali tudi ne. Timko-učitelj lahko izvede del pouka v računalniški učilnici.

K zajedalstvu informatika na Timko-učitelju vodijo raznolike skupine v razredu - ali so vsebinsko nepovezane z učnim načrtom predmeta ali pa vsaka skupina izdeluje izdelek pri drugem predmetu. Učitelj v takšnem primeru namreč pri rednem pouku ne more obremenjevati vseh dijakov s problemi, ki se tičejo le njegove skupine. Delo (pregled strani) se zato prenese v čas izven pouka, kar predstavlja dodatno obremenitev za učitelja in dijake.

LITERATURA

	Razdevšek-Pučko, C., Medpredmetne diplomske naloge – nova kvaliteta v izobraževanju učiteljev. Sodobna pedagogika št. 5/6, 1988.
	Šorgo, A., Logar, D., Primer medpredmetnega sodelovanja med področji biologija in informatika v gimnaziji. MIRK'99 (Zbornik), 1999.
	Tarman, K., Osnove ekologije in ekologija živali. Ljubljana, 1992.

http://www.s-pgm.mb.edus.si/users/dagmar/www/

BESEDA O AVTORJIH

Dagmar Logar, dipl. inž. el., je leta 1987 diplomirala na Tehniški fakulteti Univerze v Mariboru, smer - elektrotehnika. Po študiju se je zaposlila kot sistemska inženirka v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor. Od leta 1989 je profesorica računalništva in informatike na Prvi gimnaziji Maribor. V tem času je opravila pedagoško-andragoško izobraževanje. Je vodja študijske skupine za informatiko in soavtorica priročnika za učitelje informatike v srednjih šolah. Vključena je v projekt TIMKO.

Andrej Šorgo, dipl. biol., je leta 1982 diplomiral na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Po študiju se je zaposlil pri Agrokombinatu Maribor. Po enem letu dela v ribogojnici se je zaposlil na Srednji šoli pedagoške in kulturne usmeritve, na sedanji Tretji gimnaziji Maribor. Od leta 1985 je profesor biologije z ekologijo na Prvi gimnaziji Maribor. Bil je mentor več mladinskim raziskovalnim nalogam ter mentor in vodja številnih mladinskih raziskovalnih taborov. Bil je član medpredmetne kurikularne komisije za okoljsko vzgojo. V strokovnem in dnevnem časopisju je do sedaj objavil okoli sto člankov in prevodov. Teme, ki se jih je najpogosteje loteval, so iz ornitologije, metodike pouka biologije, raziskovalnih nalog ter okoljske vzgoje.

About the authors

Dagmar Logar graduated at Technical Faculty (electrical engineering) at Maribor University. She worked as a systems engineer first and since 1989 she has been teaching computer science and information technology at Prva gimnazija Maribor. During this time she also completed a pedagogic course. She is the head of the study group for information technology and a co-author of a teacher's book for this subject at secondary level. She participates in TIMKO project.

Andrej Šorgo graduated at The Faculty of Biotechnology at Ljubljana University in 1982. He worked at Agrokombinat Maribor and then as a biology teacher at Srednja šola pedagoške in kulturne usmeritve. He has been working at Prva gimnazija Maribor since 1985. He has been a mentor to students' research work, a mentor or a leader of youth research camps, and a member of the curricular commission for environmental education. Up to now he has published approximately one hundred articles and translations. The issues he has most frequently dealt with are ornithology, the methodology of biology teaching and research work, and environmental education.