Multimedija in projektno učenje pri pouku geografije

Zdenka Krzyk

Povzetek

Razvoj računalniške tehnologije z uporabo različnih računalniških orodij in medijev omogoča popestritev in dopolnitev klasičnega pouka geografije. Učitelj jih lahko uporablja v celotnem učnem procesu in z njimi povečuje nazornost pouka in s tem motiviranost in aktivnost učencev. Sodobni didaktični pristopi poudarjajo pomen celostnega učenja. Primer učinkovitega načina celostnega učenja predstavlja projektno delo. V prispevku so prikazane etape izvajanja projektne naloge, ki jih načrtuje in spremlja učitelj geografije, ki sodeluje pri projektni nalogi Informatizacija predmetov - projekt Timko.

Abstract

Development of computer technology and usage of different software tools and media enables diversity and completion of classic geography lessons. Teacher could use them in the whole learning process with increasing lesson evidence resulting by more motivated and active pupils. Modern didactic approaches stress signification of integral lesson. An example of efficient integral lesson is project work. Performance stages of project work planned and monitored by geography teacher, who co-operates in the project work Informatization of articles - project Timko.

Ključne besede: posodabljanje pouka geografije, aktivne metode učenja, računalniška baza podatkov, multimedija, celostno učenje

Key words: geography lesson modernization, active teaching methods, computer data base, multimedia, integral lesson

Uvod

Pouk geografije je usmerjen v proučevanje pokrajine. Učenci pri pouku med drugim pridobijo prostorsko predstavo o pokrajini, razvijajo sposobnosti neposrednega in posrednega opazovnaja naravnih in družbenih pojavov in procesov ter ugotavljajo zakonitosti njihove razmestitve. Poleg tega spoznavajo vlogo človeka kot preoblikovalca okolja ter se usposabljajo za samostojno uporabo geografskih virov, literature in uporabo aktivnega terenskega raziskovalnega dela. Prav tako pridobivajo sposobnosti vrednotenja geografskih podatkov in okoljskih protislovij sodobnega sveta.

Sodobne družbene in gospodarske spremembe ter tehnološki razvoj narekujejo posodabljanje pouka geografije. Posodobitev se izvaja preko sodobnih učnih načrtov in vzgojno izbraževalnih ciljev, kar vključuje sodobna učila, učne pripomočke, oblike in metode dela.

Posodabljanje pouka je usmerjeno k uporabi takšnih oblik in metod dela, s katerimi se zmanjša delež poučevanja in aktivnost učitelja ter poveča aktivna vloga učencev. Pri tako zasnovanem pouku učitelj ne posreduje zgolj končnih resnic, ampak učencem pomaga, da preko določenih obravnavanih vsebin oblikujejo ustarjalno mišljenje, samostojnost, sistem vrednot, stališča, interese, navade. To zagotavlja večjo uporabno vrednost in trajnost znanja ter omogoča razvoj kompleksnega mišljenja.

V šolskem letu 1999/2000 je v okviru dejavnosti računalniškega opismenjevanja učencev v osnovnih in srednjih šolah stekel slovenski projekt Timko, v katerega so vključeni tudi učenci drugega letnika Gimnazije Ljubljana Šiška.

Tehnološki razvoj in vloga učitelja

Učiteljem je razvoj izobraževalne tehnologije pri posodabljanju pouka v veliko pomoč. Omogoča uporabo različnih didaktičnih pripomočkov: grafoskopa, videorekorderja, računalnika, LCD plošče. Z razvojem računalniške tehnologije dobiva osrednje mesto osebni računalnik z multimedijskimi dodatki. Najbolj pogost način je združevanje grafoskopa in računalnika, preko vključitve ustrezne LCD plošče za projekcijo računalniških programov, ki omogoča multimedijsko posredovanje informacij preko zvoka besedilo z ustrezno glasbeno spremljavo) in slike (besedilo, tabele, grafika, karte, fotografije, animacije, video posnetki, govor) brez drugih didaktičnih pripomočkov.

Učitelj iz razpoložljivih informacij, ki jih ponujajo zgoščenke ter spletne strani Interneta izbere ustrezno bazo učnih vsebin, ker bi bila uporaba vseh informacij zamudna.

Za oblikovanje kartografskih, grafičnih in tekstovnih prikazov so sedaj največkrat uporabljeni programi Word, Excel in Power Point. Veliko možnosti ponujajo programi in oprema, ki omogočajo snemanje in prenos tekstovnih ter slikovnih podatkov iz različnih virov (fotografije, diapozitivi, zgoščenke, Internet) v ustrezno programsko bazo.

Pri pripravi lastne baze informacij so nam pri obravnavi regionalne geografije sveta na voljo multimedijske enciklopedije (Groleir Multimedia Encyclopedia, Encarta, Dictionary of the Living World) in atlasi (Global Explorer, World Atlas), pri spoznavanju geografskih značilnosti Slovenije pa zgoščenka Slovenija v sliki ter Interaktivni atlas Slovenije.

Računalnik z ustrezno programsko opremo povečuje nazornost pouka. Zbrano gradivo lahko učitelj uporablja v celotnem učnem procesu: pri uvajanju v učno vsebino, obdelovanju novih učnih vsebin, vadenju, ponavljanju, preverjanju in ocenjevanju. Z računalnikom pripravljeno bazo podatkov lahko učitelj uporablja pri različnih učnih metodah. Pri tem je uporaba računalnika samostojna ali pa jo učitelj uporablja v povezavi z ostalimi učnimi pripomočki.

Računalnik in z njegovo pomočjo posredovane podatke lahko učitelj uporabi pri metodi dela s tekstom. Za predstavitev uporabi tekstovno gradivo, ki ga črpa iz različnih tradicionalnih oblik (učbenik, leposlovne in poljudnoznanstvene knjige, priročniki, delovni zvezki, časopisi, različne revije) ter sodobnih oblik - enciklopedičnih zgoščenk, kjer so strnjeno zbrani obravnavani geografski pojmi. Metoda omogoča razvijanje samostojnosti učencev in njihovo usposabljanje za samoizobraževanje. Učenec razvija sposobnosti kritičnega branja in bogati besedni zaklad. Pomanjkljivost na slovenskem tržišču dostopnih enciklopedij, je angleško besedilo.

Sodobna tehnologija je zelo uporabna tudi pri metodi demonstracije, kjer učenci opazujejo predmete, procese in zaznajo bistvene pojave. Naloga učitelja je, da z navodili usmerja učenčevo opazovanje. Pri metodi demonstracije moramo biti pozorni, da demonstriramo le tiste vsebine, o katerih učenci nimajo izkušenj ter na pravilen način, sicer lahko demonstriranje povzroči monotonijo ter spoznavnaje le na empirični ravni. Spoznavanje novosti je bolj učinkovito, če je v proces vključenih več čutil hkrati.

Za učitelje geografije je najbolj učinkovit način dela demonstracija v naravnem okolju. Ker je to izvedljivo le v določeni meri, učitelj prilagogi pouk razpoložljivim možnostim. Pri pouku uporabi makete, zamljevide, pripravljene skice in slikovno gradivo, pri katerih posebej poudario bistvene elemente, ki jih učenci opazujejo. Sodobna računalniška tehnologija omogoča hiter dostop do informacij, brez potrebnega prekinjanja spoznavnega procesa, zaradi česar se pri tradicionalnih načinih demonstriranja ta proces večkrat prekinja, kar moti zbranost učencev.

Poleg izbire gradiva mora učitelj skrbno načrtovati tudi potek in cilje, da ne ostane na nivoju frontalnega prikazovanja in posredovanja izbranih učnih vsebin, pri katerih učenci nimajo možnosti aktivnega sodelovanja. Spoznavni učinek je še večji, če uporabimo tudi filme, glasbo, oziroma dopolnimo vsebine z ustreznim zvočnim ozadjem.

Primer učinkovitega načina celostnega učenja, ki ga poudarjajo sodobni didaktični pristopi, je projektno delo. Pri tako zasnovanem učenju učenci poleg pridobivanje znanja dejavno razvijajo številne sposobnosti in spretnosti (branje, pisna in besedna komunikacija, sprejemanje odločitev, reševanje problemov, načrtovanje, navajanje na delo v skupin) ter osebnostne lastnosti (zaupanje vase, sproščenost, odločnost, iniciativnost, vztrajnost).

V okviru Timko projekta poteka načrtovanje in vodenje dela, poleg učiteljev informatike, tudi za učitelja geografije podobno kot izvajanje problemskega pouka po določenem načrtu preko posameznih učnih etap:

1. opredelitev teme

Ker je cilj naloge samostojna predstavitev določene geografske problematike je tema opredeljena v skladu z učnim načrtom za geografijo v drugem letniku gimnazije. Dijaki so se lahko odločili za obravnavo določenih družbeno in fizičnogeografskih značilnosti v državah Latinske Amerike in v Avstraliji. Naslov teme je izbran tako, da je omogočal širše medpredmetno povezovanje.

2. opredelitev ciljev

V tej fazi opredelita cilje učitelj in učenec. Učitelj poskuša opredeliti delo pri projektni nalogi tako, da omogoča čim širše razvijanje sposobnosti in spretnosti ter osebnostnih lastnosti pri učencih, hkrati pridobivanje znanja ter sledi predstavljenim globalnim ciljem predmeta geografije.

Z metodo viharjenja učence spodbudimo, da izoblikujejo vprašanja, ki se jim porajajo ob predlagani temi. Učenci poskušajo poiskati glavne značilnosti ter členijo izbrano temo na podteme.

3. načrtovanje poteka dela

Učitelj in učenci se dogovorijo, kako bo potekalo delo in časovno opredelijo posamezne faze. Trajanje posameznih dejavnosti ne more biti strogo časovno omejeno. Učitelj v tej fazi pripravi tudi gradivo (knjige, revije, priročniki, enciklopedije, atlasi, računalnik (zgoščenke, Internet) diapozitivi, prosojnice...), oziroma seznani učence z možnostmi za pridobivanje informacij. Učenci se sami odločijo, katero gradivo najbolj ustreza njihovim ciljem.

4. uresničevanje načrta

Na podlagi izbranega gradiva sledi zbiranje in beleženje podatkov. Učitelj usmerja učence pri vrednotenju posameznih podatkov, da se nebi oddaljili od načrtovanih ciljev. Učenci se sami odločajo, kako bodo analizirali ugotovitve in svojjim sošolcem predstavili končne rezultate svoje projektne naloge. Do sedaj so se učenci pogosto odločali za izdelavo posterja. V okviru sodelovanja pri projektu Timko pa bodo učenci obravavano temo predstavili v računalniškem programu Power Point.

5. povzemanje

Po končani dejavnosti učenci opišejo občutke o tovrstnem delu, izmenjajo izkušnje in mnenja o tem, kaj so z dejavnostjo pridobili, kaj so se naučili.

6. vrednotenje

Vrednotenje dela, ki sledi ob koncu, poteka po kriterijih in glede na cilje, ki so jih na začetku opredelili učitelj in učenci. Ocenjevanje pokaže, koliko in kaj so se učenci naučili ter katere spretnosti in lastnosti so pridobili. Ocenjevanje vodi učitelj. Kriterije lahko prevede v opisno obliko in so podlaga za samoocenjevanje ali skupinsko ocenjevanje.

Zaključek

Pomembna prednost projektno vodenega učnega dela je, da učenci niso omejeni le na en sam vir znanja in posamezni učni predmet. Ker je poudarek na izkustvenem učenju, se pouk ne odvija samo v učilnici. Učitelj pri projektnem delu ne nastopa zgolj kot posrednik že vnaprej določenih vsebin, ampak predvsem vzpodbuja učence, da iščejo različne poti do spoznanj, da svobodno izražajo svoje poglede, mnenja ter ob učiteljevi pomoči vsestransko razvijajo svoje sposobnosti in lastnosti. Projektno učno delo uvrščamo med učne oblike, ki omogočajo celostno učenje, zato ciljev naloge ne smemo zamenjevati z učno-vzgojnimi cilji in pri vrednotenju dela ne sme biti poudarek le na končnem izdelku, temveč mora biti usmerjeno na celoten potek projekta, v katerem so vgrajeni cilji celostnega učenja.

Bibliografija

1. Avsenak, P. ... [ et al. ] , 1998: Podjetno v svet geografije: priročnik za učiteje v srednjih šolah, Ljubljana.
1. Krevs, M., 1995: Multimedija in pouk geografije - neslutene možnosti ali le moda, Geografija v šoli IV - 1, Ljubljana, str. 87 – 95.
1. Novak, H., 1990: Projektno učno delo: drugačna pot do znanja, Ljubljana
1. Tomić, A., 1997: Izbrana poglavja iz didaktike: študijsko gradivo za pedagoško in andragoško izobraževanje, Ljubljana.

5) Učni načrt za geografijo v gimnaziji iz leta 1998, Predmetna kurikularna komisija za geografijo.

Avtor

Zdenka Krzyk poučuje geografijo in zgodovino na Gimnaziji Ljubljana Šiška. Na šoli pripravlja in vodi različne projekte, ki so namenjeni seznanjanju učencev s preprostimi znanstvenoraziskovalnimi metodami in razvoju celovitega geogafskega mišljenja. Informatiko in računalništvo posredno vključuje v svoje delo.

Author

Zdenka Krzyk is working as a teacher of geography and history at Gimnazija Ljubljana Šiška. She works on different school projects where pupils are taught how to use simple scientific investigation and to develop of integral geographic mind. Information and computer science are involved in her work indirectly.