OLAJŠAMO SI DELO UČITELJA S POMOČJO INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

Let's Facilitate Our Teacher's Job With IT

Jože Kranjc, SETrŠ Brežice

Povzetek

IT je danes pogoj za konkurenčnost podjetij, ker je nepogrešljiva pri komuniciranju in povečanju storilnosti, znižuje stroške in izboljšuje delovne pogoje. Učiteljevo delo, ki je v glavnem sestavljeno iz komuniciranja in obdelave podatkov pa še ni informacijsko podprto tako, kot bi moralo biti v primerjavi s podjetji in bi lahko bilo glede na razpoložljivost IT v naših šolah. V tem prispevku sta predstavljeni dve praktični rešitvi uporabe informacijskih orodij s katerimi si lahko učitelj pomaga pri rutinskih opravilih priprave vprašanj za preverjanje znanja ter pri pregledovanju in ocenjevanju odgovorov kontrolnih nalog.

Abstract

Nowadays there's no competitive advantage for businesses without IT because it is indispensable in communications and performance improvements, it reduces expenses and enhances quality of working life. Teacher's job mainly comprised of communicating and data processing is still not electronically supported in the extent it should be in comparison with businesses and also as it could be regarding availability of IT in our schools. There are two user applications introduced in this paper which can be implemented in computer-based examinations.

Ključne besede: računalniško podprto preverjanje znanja, učna tehnologija, storilnost, kakovost delovnega življenja.

Key words: computer-based examinations, educational technology, productivity, quality of working life.

Uvod

V tem prispevku so predstavljena nekatera razmišljanja o nujnosti večje informatizacije učiteljskega poklica in podane konkretne zamisli o praktičnih možnostih uporabe informacijskih orodij za olajšanje učiteljevega dela. Ko govorimo o sodobni učni tehnologiji, imamo v mislih predvsem pripomočke pri usvajanju nove snovi. Poleg poučevanja pa opravlja učitelj tudi druge naloge. Razredniške evidence, statistične obdelave prisotnosti in učnega uspeha ter preverjanje pravilnosti rešitev kontrolnih nalog so tipična opravila obdelave podatkov za katere porabi učitelj precej časa. Podobne delovne naloge imajo v gospodarstvu že zdavnaj računalniško podprte. V konkurenčnem boju za višjo storilnost in primerno kakovost svojih izdelkov ter storitev so bili v to prisiljeni. V šolah, kjer za njih usposabljamo kadre, pa delamo tudi po postopkih, ki se niso spremenili že stoletja. Nekateri napovedujejo, da se bodo šole in univerze v naslednjih desetletjih spremenile bolj, kot so se v preteklih 300 letih odkar so oprte na tiskane knjige. Te spremembe so nujne, omogočile pa jih bodo nove tehnologije kot so računalniki, video in satelitski prenosi informacij.

Po Maslowu je potreba po osebnostnem razvoju postavljena na najvišje mesto. Znanje postaja vse pomembnejša dobrina za najširši krog ljudi. Na žalost je danes cena za pridobitev te dobrine marsikdaj in za marsikoga previsoka. V ekonomiji merimo ceno z vrednostjo vseh ostalih dobrin, katerih se moramo odreči v zameno za pridobitev izbrane dobrine. Med ta odrekanja štejemo tudi čas, ki ga porabimo na poti v in iz šole ter čas, ki ga neučinkovito izkoristimo zaradi pasivnosti pri pouku. Značilnost dosedanjega izobraževanja je vezanost na določen čas in prostor, ki sicer omogoča nižje stroške poučevanja povečuje pa stroške učenja. Ekonomsko ceno znanja bomo znižali predvsem z boljšo dostopnostjo izobraževanja. Sodobna tehnologija je kot nalašč, da kjerkoli že smo, za pridobitev znanja izkoristimo tisti čas, ki nam gre najmanj v škodo pri uresničevanju ostalih interesov.

Ceno storitve moramo vedno opazovati v povezavi z njeno kakovostjo. Toda, kaj pomeni kakovost v izobraževanju. Kakovost storitve (ali izdelka) v gospodarstvu razumemo kot raven njenih koristnih ali splošno zaželenih lastnosti in značilnosti, ki se izkazujejo z doseženim zadovoljstvom uporabnika in izvajalca. Pojem kakovosti v izobraževanju doslej še ni opredeljen niti raziskan. Razlog je v nekonkurenčnem izobraževalnem okolju, kjer se slaba kakovost še ne maščuje. Globalni trg blaga je iz tekmovanja za pridobitev naklonjenosti kupcev že izrinil vse tiste ponudnike, ki s kakovostjo niso izpolnjevali pričakovanj. Podobna usoda je namenjena tudi klasičnemu izobraževanju. Zaradi lažje dostopnosti bo izobraževanje na daljavo začelo izpodrivati klasične oblike, katerih ohranitev lahko zagotovimo le z boljšo kakovostjo poučevanja. Kakovost poučevanja pa ni rezultat samo večjega truda učitelja niti ne samo njegove vzorne usposobljenosti. Primerni pogoji dela in učna tehnologija tudi niso samozadostni. Le usklajenost vseh dejavnikov izobraževalnega procesa lahko privede do optimalnega rezultata, to je do zadovoljstva vseh udeležencev. Ob upoštevanju pojmovanja kakovosti storitev bi lahko rekli, da je bolj kakovostno tisto izobraževanje, kjer se ob zmernem naporu učitelja učenci bolj aktivno učijo. Zopet se nam ponuja IT, kot da je nalašč ustvarjena za ta namen. S svojo večpredstavnostjo omogoča lažjo zaznavo in trajnejše pomnenje, interaktivne aplikacije omogočajo uporabo naučenega, s simulacijami se pridobivajo izkušnje in sposobnost vrednotenja.

In na koncu povejmo tudi to, da so kakovostni le tisti procesi, v katere smo vložili le toliko kot je nujno in potrebno za pridobitev želenega učinka. Razmerje med doseženimi učinki in vloženim delom imenujemo storilnost, ki je osnovni pogoj za višjo kakovost življenja. Zatorej olajšajmo si delo učitelja vsaj toliko, kolikor si bodo z uporabo IT pomagali tisti, ki jih poučujemo.

Uporaba informacijskih orodij za potrebe učitelja

Obstoječo informacijsko tehnologijo v naših šolah bi lahko v večji meri, kot se to počne sedaj, izkoristili pri rutinskih opravilih učiteljev. Pri nakupu urejevalnika besedil MS-Word dobimo (in plačamo) tudi dodatek VBA, ki ga v glavnem ne uporabljamo. Najmanj, kar bi bilo ob tem potrebno storiti je informirati učitelje o koristnih možnostih tega programskega orodja. Vzpodbujati bi morali tudi nastajanje izvirnih zamisli. Učitelj naj se vpraša, katera opravila so mu najbolj nadležna, za katera porabi največ časa, kaj pogreša. Nekdo bi si na primer lahko zamislil ohranjevalnik zaslona s prikazom časa do konca tekoče šolske ure.

Včasih poskušamo motivirati učence pri pouku tudi tako, da jim razložimo pomen IT v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu. Omenimo, da brez računalnikov danes ne morejo delati v računovodstvu, v skladišču, v trgovini, v banki. Nič ne pretiravamo, če jih opozarjamo, da bodo težko našli primerno zaposlitev brez poznavanja osnovnih programskih orodij. Poglejmo pa v naše zbornice. Toliko kolikor poznamo svoje sodelavce, ne bi mogli reči, da med učitelji prevladuje mnenje o nepogrešljivosti IT pri učiteljskem poklicu. Za povečanje interesa si pomagajmo s spoznanji s področja marketinga (Attention, Interest, Desire, Action). Po dobrinah, ki niso neposrednega življenjskega pomena ljudje ne čutijo potrebe, če niti ne vedo da obstajajo. Predstavitev ponudbe z oglaševanjem običajno še ne zadošča, da bi se ljudje odločili za nakup. Morajo se še prepričati o konkretnih koristih, ki jih lahko pričakujejo od nakupa. To je najlažje, če izdelek ali vzorec preizkusijo.V nadaljevanju sta predstavljeni in za preizkus ponujeni dve praktični rešitvi.

Priprava izpitnih vprašanj

Za zaključne izpite, maturo in podobne primere mora izpraševalec pripraviti ustrezno število izpitnih listkov z izpitnimi vprašanji. Veliko učiteljev si pri tem pomaga z računalnikom in urejevalnikom besedil. Spretnejši si razvijejo tudi različne postopke grupiranja oziroma sortiranja vprašanj iz spiska vpisanih možnosti. Povprečnemu uporabniku tega programskega orodja bi mogoče prišla prav za ta namen je pripravljena predloga, v katero se na običajni način vpišejo vsa izpitna vprašanja nato pa se s preprostim klikom na ukazni gumb programsko (avtomatsko) oblikujejo besedila izpitnih listkov.

V prvo vrstico zaporednega spiska vpišemo oznako izpitnih vprašanj. Ta oznaka se bo kasneje izpisala na vsakem izpitnem listku. Zaporedno oštevilčenje listkov bo izvedeno avtomatsko. Po vpisu vseh izpitnih vprašanj datoteko shranimo za primer neželenih posledic pri nadaljnji obdelavi. S klikom na ukazni gumb "grupiraj" zaženemo VBA program. Nato z vpisom podatkov v pogovorna okna določimo število vprašanj na posameznem listku in širino presledka med izpitnimi listki (število praznih vrstic). Besedilo izdelanih izpitnih listkov še poljubno oblikujemo za izpis (velikost znakov, širine robov ipd. ).

Računalniško podprto preverjanje in ocenjevanje znanja

Učiteljevo operativno delo je sestavljeno iz didaktično - metodične in strokovne priprave, poučevanja in preverjanja znanja učencev oz. dijakov. Na prvih dveh področjih učitelj lahko izkaže in razvija svojo ustvarjalnost, preverjanje znanja pa je dostikrat zamudno in ne preveč zanimivo delo. Sekvenčno ustno spraševanje pri pouku zmanjšuje razpoložljiv čas za obravnavanje snovi in njeno utrjevanje. Preprost izračun pokaže, da pri 70- urnem predmetu v razredu s 30-imi učenci za eno oceno na ocenjevalno obdobje s 5-minutnim spraševanjem porabimo dobrih 14% časa efektivnega pouka, za dve oceni (obvezno za negativno ocenjene) pa že več kot 20% teoretično razpoložljivega časa. Danes pretežno preobsežne učne programe lažje realiziramo s paralelnim preverjanjem znanja v obliki pisnih kontrolnih nalog. Na žalost pa gre večji časovni izkoristek pouka pretežno na račun dodatnega časa, ki ga učitelj porabi za popravljanje kupov pisnih izdelkov. Učitelj, ki poučuje (povprečno) v 7-ih oddelkih in ima tri pisna preverjanja ter porabi le 10 minut za popravljanje ene naloge, za vse to "nezanimivo" delo porabi najmanj 105 ur letno (v primerjavi s 35*23 = 805 urami dela v razredu !!).

Praktični primer uporabe programskih orodij, ki bo v nadaljevanju na kratko opisan, je predloga za standardni urejevalnik besedil MS-Word, s pomočjo katere bi učitelji sestavljali kontrolne naloge namenjene za reševanje na šolskih računalnikih. Računalnik naj meri čas, ki je na voljo za reševanje nalog in po poteku preveri ustreznost odgovorov glede na predvidene rešitve. Pravilni odgovori se točkujejo, skupnemu številu točk pa se priredi ocena na podlagi vpisanega točkovnika. Postopke zajemanja podatkov (odgovorov, rešitev, točkovnika idr.) in njihove obdelave programiramo v jeziku VBA (Visual Basic for Aplications). Le-ta je že sestavni del licenčnega S/W. Ti programi se izvajajo samodejno v ozadju tako, da uporabnik nima z njimi nobenega dela. Za uporabnike (učitelja in dijake) je dovolj, če obvladajo osnove uporabe urejevalnika besedil. Delovanje programa mora biti zaščiteno proti zastojem zaradi nastopa značilnih pogostejših napak.

Prehod iz že ustaljenih metod na nove načine dela naj bi bil nevsiljiv. Ne želimo naenkrat doseči korenitih sprememb, ker le-te pri ljudeh običajno naletijo na podzavesten odpor. Ponujeno orodje naj bi bilo čim lažje za uporabo, oblika in postopki pa naj bi čim bolj spominjali na tisto, česar smo že vajeni. Želimo, da bi večini bodočih uporabnikov zadostovala že ta navodila, predhodno pridobivanje kakšnih temeljnih znanj pa naj ne bi bilo potrebno. To orodje je namenjeno neposredno učiteljem za pomoč pri njihovem delu. Večina že sedaj uporablja urejevalnike besedil za pripravo gradiv in nalog za preverjanje znanja. Te naloge naj bi tudi v bodoče pripravljali skoraj ravno tako kot doslej, le da bi si pri tem pomagali z že v naprej pripravljeno predlogo oziroma vzorčnim besedilom. Pri izdelavi predloge PcTest so sodelovali tudi dijaki pri pouku poslovna informatika. Sami so pripravili naloge - takšne kot so jih vajeni pri pouku (ANJ, NEJ, ZEM, ZGO, GPO, …).

Učitelji bodo PcTest uporabljali, če bodo imeli na voljo potrebno računalniško opremo in seveda takrat, kadar se jim bo zdela ta metoda pedagoško primerna za njihovo področje dela.

Ne moremo se izogniti pomislekom, da predlagan način ni primeren za ugotavljanje dejanskega znanja dijakov in/ali učencev. Neosebno kibernetsko primerjanje vnešenih podatkov (ODGOVOROV) z zahtevanimi (REŠITVAMI) ne more odkriti posameznikove ustvarjalnosti, ampak le testira spomin. Vendar ista ugotovitev velja tudi za obstoječi način. S pomočjo IT v osnovi isto metodo izvajamo na nekoliko lažji način.

Prihranek časa za popravljanje nalog mogoče tudi ni najpomembnejši dosežek. Ker mora učitelj za vsa vprašanja v naprej določiti natančne (računalniško obvladljive) odgovore, se mora bolj potruditi pri formulaciji vprašanj. Ocenjevanje je nepristransko in neodvisno od trenutnega razpoloženja učitelja. Dosedanja praktična uporaba je pokazala, da dijaki to objektivnost tudi priznavajo.

Zaključek

Uporabniška aplikacija je bila izdelana kot projekt Računalniškega opismenjevanja pri RZSSS. Navodilo za uporabo je objavljeno na spletni strani http.//ro2.zrsss.si/informatika/scbrezice/navodilo.htm . Prikaz priprave izpitnih vprašanj je v prilogi 1. Obe opisani aplikaciji bosta podrobneje predstavljeni na konferenčni delavnici.

Viri:

	Drucker, Peter F.: The New Society of Organisations. Harvard Business Rewiew, 9-10, 1992.
	Gerlič, Ivan: Nekatera didaktična vprašanja vnašanja multimedije v izobraževanje, MIRK, Piran 1998.

Avtor

Mag. Jože Kranjc,

Srednja ekonomska in trgovska šola Brežice Bizeljska 45, E-m: joze.kranjc@guest.arnes.si

Učitelj poslovne informatike, statistike in gospodarskega poslovanja, sodeluje pri projektih Ro in CPI, ukvarja se z razvojem učne tehnologije in z raziskovalnim delom na področju kakovosti v izobraževanju.

Author

Jože Kranjc, MBA is a teacher of informatics, statistics and business administration at School of Commerce in Brežice, his R&D is focused on educational quality and educational technology.

Priloga 1: Prikaz izdelave izpitnih vprašanj