Potrebna znanja so

Iz zgornjega vidimo, da moramo omrežje ločiti na dva dela in sicer administrativni del in pedagoški del. Med obema deloma pa moramo zagotoviti prehode pod posebnimi pogoji. Nikakor ne smemo dovoliti prehoda iz pedagoškega dela v administrativni deli, prehod iz administrativnega dela v pedagoški pa mora biti urejen, saj bomo le tako lahko material, ki je bil izdelan v zbornici in/ali kabinetih tudi uporabili pri pouku. Ob vseh zgornjih podatkih in ugotovitvah pa ne smemo pozabiti na to, da se mora šola povezati v globalno omrežje preko ene same linije, saj je le tako zagotovljen dovolj visok nivo varnosti, ki nam preti tako zunaj kot tudi znotraj.

Seveda pa celotno omrežje nima prav nobenega smisla brez kvalitetnih vsebin, zato si v nadaljevanju oglejmo nekaj najbolj pogosto uporabljanih servisov.

Šolsko računalniško omrežje temelj informatizacije šole

Uporaba računalniškega omrežja

Po izgradnji šolskega računalniškega omrežja moramo zagotoviti, da bo to omrežje služilo določenemu namenu. Kot učitelje nas mora najbolj zanimati, kako usposobiti omrežje, da bo uporabno v vzgojno izobraževalnem delu. Novejše metode poučevanja temeljijo na uporabi moderne informacijske tehnologije. Seveda pa to ne pomeni zgolj uporabe računalnika in virov, ki so dosegljivi preko Interneta. Informacijska tehnologija in računalniško omrežje nam mora omogočati kvalitetno interakcijo med učiteljem in učencem. Taka interakcija pa je mogoča samo z uporabo različnih servisov znotraj šolskega ali globalnega omrežja. Zaradi enostavnosti in združljivosti z globalnim omrežjem Internet je smiselno privzeti servise Interneta in jih vgraditi v šolsko računalniško omrežje. Tak sistem lahko poimenujemo Šolski INTRANET. Iz dosedanjih izkušenj so najuporabnejši naslednji servisi: svetovni splet, ftp, elektronska pošta, novice in klepet. V nadaljevanju si oglejmo, kako lahko uporabimo posamezne servise v vzgojno izobraževalnem delu.

Uporaba svetovnega spleta (WWW)

Ko spoznamo delovanje svetovnega spleta se nam zazdi, da je to orodje, ki smo ga učitelji sanjali. Umetnost poučevanja se skriva v načinih posredovanja učne snovi. Vsak učitelj se sprašuje, kako naj posreduje učno snov, da ga bodo dijaki razumeli in posredovano znanje tudi osvojili. V dobi televizije, interneta in računalnikov, kreda in tabla ne zadostujeta več.

Do pojava svetovnega spleta so bila orodja za pripravo multimedijskih izdelkov draga in zahtevna. Na CD-ROM-ih so izdani dobri multimedijski izdelki, ki pa so brez prezentacijske opreme neprimerni za uporabo v razredu. S pojavom svetovnega spleta in interneta pa smo dobili preprosto in učinkovito orodje za izdelovanje učnih gradiv. Gotovo še nikoli ni bilo tako lahko povezati med seboj besedilo, slike, animacije, zvok in video posnetke.

Najboljši začetek uporabe svetovnega spleta v šolskem intranetu je izgradnja domače strani šole. Na domači strani običajno zberemo najosnovnejše informacije o delu in življenju na šoli. K delu privabimo dijake saj so polni idej in željni izzivov. Šolska domača stran je pravo polje kjer se lahko izkažejo. Domača stran naj bo skupek projektov in ne projekt skupka dijakov.

Dijaki pa tudi učitelji vsako leto izdelajo veliko seminarskih, raziskovalnih in projektnih nalog. Večina teh nalog konča na papirju in papirji v omari. Zato je pomembno, da naše izdelke ne oblikujemo samo z urejevalniki besedil, ampak jih poskušamo oblikovati tudi kot HTML dokumente primerne za objavo na svetovnem spletu. Tako izdelana seminarska naloga bo dosegljiva tudi dijakom ostalih razredov. Če pa jo bomo objavili na internetu pa tudi vsem uporabnikom interneta na svetu. Zato sem informacije na papirju poimenoval a informacije, medtem ko informacijam oblikovanim za svetovni splet lahko rečemo g informacije.

Domača stran šole je organizem, ki pozna svoj evolucijski razvoj. Po določenem času bomo ugotovili, da moramo preseči začetne vsebine. To pomeni, da bodo učitelji domačo stran uporabljali za prikaz učnih gradiv in informacij povezanih s predmetom, ki ga poučujejo. Na drugi strani pa bodo dijaki, izrabili domačo stran za prikaz svojega dela in interesov. Svetovni splet ni namenjen računalnikarjem, niti naravoslovcem, niti ravnateljem ampak tistim, ki delajo in želijo svoje delo predstaviti na preprost a zanimiv način.

Uporaba FTP?

Vedno več informacij oblikujemo z računalnikom. Kljub velikemu trudu nam ne bo uspelo vseh izdelkov pretvoriti v obliko, ki bi bila primerna za objavo v svetovnem spletu. Zato imamo samo dve alternativi - ali jih pozabimo ali pa jih prenesemo na šolski FTP. Večino nalog dijaki izdelajo v urejevalniku besedil Word. Zato je dovolj da datoteko z nalogo prenesemo na FTP strežnik. Na FTP-ju uredimo pregleden sistem map, ki dijakom in učiteljem omogoča hiter dostop do želenih datotek. Če na strežnik dodajamo še slikovno gradivo in zanimive preizkusne programe, se ni bati da strežnik nebi služil svojemu namenu. Na FTP strežniku lahko hranimo informacije tudi več let in na ta način omogočimo dijakom, ki so pred maturo, da pregledujejo izdelke, ki so jih izdelali v prvem ali drugem letniku.

Uporaba elektronske pošte

Drug servis brez katerega ne more biti šolski intranet je elektronska pošta. Elektronska pošta nam omogoča, da izmenjujemo osebna sporočila. Zato je pomembno, da ima vsak dijak in vsak učitelj oziroma delavec šole svoj elektronski naslov. Z razvojem šolskega računalniškega omrežja bodo računalniki tudi v kabinetih, zbornicah ali povedano drugače na delovni mizi vsakega učitelja. Preko računalnikov v knjižnici in računalnikov v računalniških učilnicah bodo do omrežja dostopali tudi dijaki. S pomočjo poštnega strežnika si bomo na ta način lahko izmenjevali sporočila. Izmenjava elektronske pošte med dijaki in profesorji ali vodstvom šole lahko pomembno prispeva k prijaznejšim odnosom na šoli. "Delajmo skupaj!" bi moral postati moto naših odnosov. Elektronska pošta je vsekakor priložnost za to.

Uporaba Novic

Če je elektronska pošta zelo osebna storitev pa so novice idealna storitev za izmenjavo mnenj, pogledov ali prepričanj med večjimi skupinami uporabnikov. Tudi administracija strežnika je nezahtevna. Pomembno je, da uporabnikom ponudimo ustrezne tematske konference v katerih se prepoznajo. Iz izkušenj lahko zatrdim, da je število konferenc potrebno prilagajati številu uporabnikov. Dokler je število uporabnikov majhno tudi ni potrebno veliko konferenc. Z večanjem uporabe servisa pa lahko večamo tudi število konferenc. Dobrodošli so tudi sistemi konferenc, ki tečejo preko spleta. Predvsem so enostavnejši za uporabo in lažje dosegljivi.

Tako kot elektronska pošta tudi novice sproščajo odnose med dijaki in profesorji. Večkrat se dogaja, da prihaja do nesporazumov ravno zaradi medsebojnega nepoznavanja. Novice omogočajo, da učitelji spoznamo razmišljanje svojih dijakov in se tvorno vključimo v oblikovanje stališč. Saj v novicah lahko na zelo neformalen način razlagaš svoja stališča do določenih tem in na ta način vplivaš tudi na mnenja dijakov.

Uporaba klepeta

Mislim, da bi še sociologi in psihologi težko našli razlago, zakaj dijaki tako ljubijo klepetanje (IRC) preko omrežja. Uporaba klepetanja med dijaki je odvisna predvsem od števila računalnikov, ki so namenjeni dijakom in njihove razpršenosti. Večje število računalnikov in velika razpršenost ugodno vplivata na uporabo servisa. Servis nima gobjega pomena za sam intranet, razen če zatrdimo, da dijak, ki klepeta ne dela škode. Servis se da uporabiti pri skupinskem delu dijakov.

Zaključek

Šolski intranet je tudi tolažba za šole, ki še nimamo stalnega dostopa do interneta, saj nam omogoča da ne zaostajamo za šolami, ki tak priklop že imajo. Potrebno se je zavedati, da bodo naše spletne strani obiskovali uporabniki interneta predvsem zaradi vsebine. Izdelki pa lahko nastajajo predvsem v šoli za šolo. Naj zaključim z mislijo, da nikoli nisem šel na domačo stran NASE zato, ker me je zanimalo kdo je njihov direktor, ampak me je zanimalo predvsem in samo njihovo delo in rezultati tega dela.

Ivan Kolenko - Poslovno- komercialna šola Celje

Marjan Kozjek - Gimnazija Trbovlje