UPORABA SODOBNE INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V 1. RAZREDU DEVETLETKE

USING A MODERN INFORMATION AND COMMUNICATION TECHNOLOGY IN A FIRST (1^st) CLASS OF THE INNOVATIVE NINE YEARS PRIMARY SCHOOL

Smiljana Bratuž, Katja Guštin, Neva Brce, Miranda Novak, Majda Miklavec, Dora Olenik, Dalibor Čotar

POVZETEK

V prispevku so prikazane izkušnje uporabe različnih medijev pri pouku. Z uporabo različnih medijev v izobraževanju ustvarimo učno okolje, v katerem lahko zadostimo individualnim posebnostim učencev. Učenci te starostne stopnje še niso opismenjeni, zato je pomembno, na kakšen način jim posredujemo informacije. Informacije lahko sprejemajo preko različnih zaznavnih sistemov (vizualni, aditivni, kinestetični). Nekateri učenci si lažje zapomnijo informacije, podkrepljene s slikovnim gradivom, drugi preko občutkov, tretji pa če informacijo slišijo.

Uporaba različne informacijske tehnologije omogoča nazornejše prikazovanje informacij in na ta način povečuje kvaliteto učenja.

ABSTRACT

The article presents the experience of using different media in teaching. With use of a different media in teaching, we estabilish a special learning area, on wich we can meet all needs of individual students. It is very important how we present the information, because we all know, that students on this age are not incompetent to read. They can only absorb information with feew perception systems. For some students it is easier to remember information that they absorb with pictures, for the others through feelings, and at the end some of them they easier accept information through hearings.

Using different communication tehnology allows letter visualization of the information and on this way helps to reach a highest quality of learning.

KLJUČNE BESEDE

Poučevanje, učenje, zaznavni sistemi, mediji, komunikacijska tehnologija, informacijska tehnologija, internet, intranet, digitalni fotoaparat, računalniški program, zgoščenka, timsko delo, računalniško opismenjevanje

KEY WORDS

Teaching, learning, perception system, media, communication technology, information tehnology, internet, intranet, digital camera, computer programme,CD - ROM, team work

UVOD

OŠ Srečka Kosovela Sežana izvaja v šolskem letu 1999/2000 projekt uvajanja otrok v 1.razred devetletne OŠ. Gospod ravnatelj Zmago Barič in delavci svetovalne službe imajo sodobne poglede na uporabo informacijske tehnologije pri pouku. Šola je dobro opremljena z računalniško tehnologijo, učitelji in vzgojitelji, ki poučujemo v devetletki, dobro obvladamo osnove računalništva.

Učilnice so opremljene z računalniško opremo, kar daje otrokom možnost uvajanja v svet medijev. Na voljo imamo tudi računalniško učilnico, kjer učenci lahko utrjujejo svoja znanja. V veliko pomoč pri našem delu nam je računalnikar.

Učenje ob računalniku ponuja učenje z odkrivanjem in z iskanjem. Gre za inovativno obliko učenja in je usmerjena v prihodnost.

“Računalnik kot medij torej odpira pri pouku široke možnosti dela za učence in za učitelja. Učinkovitost medija je v smislu posredovanja različnih informacij, spodbujanja aktivnosti, dvigovanja interesa in s tem uresničevanje učnih ciljev.” (Blažič 1994)

ORGANIZACIJA POUKA

Na naši šoli delujejo trije oddelki 1.razreda devetletke. V oddelku poučujeta istočasno učiteljica in vzgojiteljica. Sodelovanje poteka v okviru šolskega tima (letno načrtovanje, tedensko, načrtovanje dnevnih dejavnosti). V tandemu skupno načrtujeta, poučujeta, organizirata in analizirata vzgojno izobraževalno delo. Delo v tandemu (vzgojitelj, učitelj) vpliva na kvaliteto dela v projektu, saj višja raven organizacije sodelovanja v projektu omogoča pozitivno prenašanje informacij.

Ob 8,00 se odprejo vrata treh razredov in v razredu sta prisotni učiteljica in vzgojiteljica ves čas. Delo v razredu skupno planirata in v dogovoru tudi skupno izpeljeta. Jutro se navadno začne tako, da se učenci usedejo na blazino, si zaželijo “dober dan” , nato pa sledi umirjen začetek dneva (pravljice, poslušanje glasbe, pogovori…)

Od 8,30 do 9,00 imamo malico v razredu. Po malici pride na vrsto usmerjeni del zaposlitev. Ta glavni del dneva navadno izkoristijo za delo v skupinah, saj na ta način maksimalno vključimo učence k pouku. Delo organiziramo tako, da vodi eno dejavnost učiteljica, drugo pa vzgojiteljica.

Navadno okoli 11,15 ure izvedemo še zaključni del, kjer na kratko ponovimo, kaj smo se tistega dne naučili, ponovimo, kakšne obveznosti imamo in kaj bomo počeli preostali del dneva. Pouk zaključimo ob 11,30 uri.

PRIMERI IZ PRAKSE

V začetku šolskega leta smo se medsebojno spoznavali. To smo izpeljali na več načinov. Dan smo organizirali tako, da so bili učenci organizirani v treh skupinah. V prvi skupini so se učenci med seboj opazovali, opisovali in s tipom prepoznavali svoje sošolce (otroke je vodila vzgojiteljica). V drugi skupini so iz revijalnega papirja izrezovali in izdelali svoj obraz (samostojno delo). Delo tretje skupine je potekalo v računalnici (vodila jih je učiteljica). Učenci so si najprej ogledali na internetu nekaj obrazov, nato so v računalniškem programu ALMA-mps oblikovali svoj obraz. Ob zaključku so si izdelke stiskali in jih razstavili v učilnici. Po opravljenem delu so se skupine zamenjale.

Ob vsebini SENCE smo uporabile tehnologijo, ki nam je omogočila nazornejši prikaz gibanja senc. Za uvodno motivacijo smo izbrali uganke.

- 1.opazovanje: Na igrišču pred šolo smo vsi skupaj opazovali svoje sence (smer, dolžino). Obrisali smo sence in stojišča nekaterih otrok. Ob vsakem opazovanju smo otroke fotografirali z digitalnim fotoaparatom. Delo smo nato nadaljevali v učilnici in temnici. Prva skupina je ob uporabi grafoskopa prepoznavala skrite predmete po sencah, z rokami so oblikovali žival in jo ob pomoči svetlobe prikazali na steni kot senco. S pomočjo grafoskopa smo tudi obrisali profile obrazov. Druga skupina je v temnici z osvetljevanjem različnih predmetov opazovala sence(velikost senc, ki so odvisne od približevanja in oddaljevanja svetilke, ter prikaz dveh hkratnih senc z dvema svetilkama).

- 2.opazovanje: Otroci so se postavili na označena stojišča, obrisali smo senco. Tako so lahko primerjali obe senci po dolžini in smeri. Predvideli so, kam se bo usmerila senca ob našem opazovanju. Prav tako so tudi predvideli njeno dolžino. Skupini sta se nato zamenjali. Po opravljenem delu je sledilo

- 3.opazovanje z obrisom senc. Večina učencev je ugotovila, da so bila njihova predvidevanja pravilna. Delo smo zaključili v učilnici s prepoznavanjem obrisov obrazov. Z digitalnega aparata smo prenesli fotografije v računalnik in si jih naslednji dan ogledali. Zaradi boljše vidnosti obrisa sence smo fotografijo obdelali z grafičnim programom.

Pozorno poslušanje povzroča šestletniku težave. Pogosto veliko raje pripovedujejo, kot pa poslušajo. Občasno se v 1.razredu poslužujemo tudi računalniške učilnice pri doseganju ciljev namernega pozornega poslušanja. Pri utrjevanju prostorskih pojmov (pod, nad, levo, desno, zgoraj, spodaj, v, na…), ter poimenovanju geometrijskih likov smo uporabili program ALMA-liki. Učence smo seznanili z vsebino dela ter jih razdelili v dve skupini. 1.skupina je z vzgojiteljico odšla v računalniško učilnico, kjer je lahko vsak otrok delal na svojem računalniku. Otroci so morali pozorno poslušati vzgojiteljičina navodila (brati še ne znajo) in po navodilih tudi izvršiti nalogo. Npr.: “S puščico pojdi k rdečim vratom zgoraj in klikni na miško. Izberi rumen mali kvadrat in klikni na miško, ter ga prenesi na stol na spodnjem delu ekrana, na kvadrat postavi zelen krog….” Ob zaključku smo ugotavljali ali so vse slike na računalniških ekranih enake.

2.skupina je ostala v razredu in je samostojno izrezovala iz kolaž papirja geometrijske like ter jih lepila na podlago. Sestavili so domišljijsko sliko, v tej skupini je sodelovala učiteljica. Po končanem delu, sta se skupini zamenjali.

Da je pouk zanimivejši, večkrat povabimo na šolo različne strokovnjake. Obravnavali smo temo vreme-vremenski pojavi in ob zaključku smo povabili na šolo meteorologa. Ta poklic je otrokom manj poznan in tema je zanje bolj abstraktna. Ker smo to predvidele, smo v naš obisk vključili tudi uporabo sodobne informacijske tehnologije. Meteorolog je ob (LCD) projektorju, povezanem z računalnikom na internetu (www.rzs.hm.si.)prikazoval otrokom različne vremenske karte. Ob spremljajočih slikah je pojasnjeval različne simbole ter načine, kako lahko napovemo vreme. Pozorno spremljanje otrok in njihov odziv (različna zanimiva vprašanja), nam je pokazal pravilnost odločitve za delo z računalnikom. Na zanimiv način je meteorolog otroke seznanil, da je mogoče na internetu dobiti različne podatke, ki nam lahko koristno služijo.

Delo z računalnikom nam ponuja pestrejše in zanimivejše utrjevanje snovi. Prednost je v tem, da otrok dobi takojšnjo povratno informacijo, Računalniški programi nam omogočajo diferenciacijo in individualizacijo.

Utrjevanje začetnega glasu.

1.skupina je utrjevala začetni glas ob uporabi čarobne vrečke. V vrečki so otipali predmete in jih poskušali prepoznati. Po ogledu predmeta so ugotavljali pravilnost svoje rešitve. Poimenovali so začetni glas v besedi.

2.skupina je v računalnici utrjevala začetni glas ob uporabi računalniške zgoščenke STAVNICA. Ob klikanju na sličice (tudi zvočno pojasnjevanje) so izvedeli ime predmeta, živali, ljudi, izbrali pa so tiste, ki se začnejo z določenim glasom. Prednost te delitve je, da dela vsak otrok s svojim računalnikom. Skupini sta se nato zamenjali.

Delo z zgoščenkami (Stavnica, Duh v koncertni dvorani, Žoge, Mali radovednež, Moje prvo raziskovanje sveta, Miškina mala šola)

V želji, da bi bilo sodelovanje s starši pestro in raznoliko, se poslužujemo različnih metod dela. Srečanje s starši popestrimo s prikazovanjem fotografij njihovih otrok, posnetih z digitalnim fotoaparatom. Otroke fotografiramo pri različnih dejavnostih in priložnostih (prihod v šolo, igra, razne dejavnosti…)Ob posameznih fotografijah so bili starši bolj motivirani in so pozorneje spremljali naše pripovedovanje ter se aktivneje in bolj sproščeno vključevali v naše izvajanje.

Pri posredovanju fotografij uporabljamo grafični računalniški program, s katerim oblikujemo in obdelamo fotografije.

	Velikokrat se po naših šolah premalo posvečamo nadarjenim otrokom. Tudi pri našem pouku imamo nekaj takih otrok. Ker imamo računalnik v razredu in ker to oblike dela dopuščajo, ga večkrat izkoristimo v ta namen. Otrokom ponudimo zahtevnejše programe, s katerimi si lahko nadgrajujejo znanje.
	Nadarjeni otroci so v večini primerov že opismenjeni, zato izkoriščamo tudi možnost uporabe elektronske pošte. Sporočila posredujejo svojim staršem ali učencem drugih razredov.
	Nekateri učenci radi brskajo po internetu in to jim tudi dopuščamo. Z učiteljico ali vzgojiteljico skupaj poiščeta zanimive strani, glede na njihove interese. Ta način dela omogoča učiteljicam, da spoznajo otrokova močnejša področja.
	Individualno delo z računalnikom, pa se ne ponuja le nadarjenim otrokom, temveč tudi tistim, ki imajo kakršnekoli težave. S pomočjo raznih programov lahko utrjujejo svoja znanja na prijeten, otroku zanimiv način.
	Učiteljem je računalnik v veliko pomoč pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela. Prednosti tega dela so v kopiranju, shranjevanju, dopolnjevanju datotek. Dokumenti so nam hitro dosegljivi. Učni načrti, ki so objavljeni na internetu, so nam bili v veliko pomoč pri nastajanju letnega učnega programa. Cilje iz učnega načrta smo kopirale v letni učni program. S takim načinom dela smo si prihranile veliko časa. Z računalnikom načrtujemo tudi tedenske in dnevne priprave, poročila, vabila in obvestila za starše, seminarske naloge…
	Zagotovo pri delu z informacijsko tehnologijo ne bi bili tako uspešni, če ne bi imeli na šoli računalničarja. Vzgojitelje in učitelje je uspešno vpeljal v tehnologijo in jim pokazal možnosti, s katerimi lahko popestrimo pouk. Računalničar je prisoten pri urah, ki jih izvajamo v računalnici.
	V veliko pomoč nam je vsakokrat, ko potrebujemo dodatna znanja.

ZAKLJUČEK

Prikazati smo želeli le nekaj dejavnosti, ki jih popestrimo z uporabo informacijske tehnologije. V naši šoli bomo nadaljevali in dopolnjevali začetne aktivnosti, ki smo jih vpeljevali na novo, saj so nam potrdile, da smo na dobri poti.

Vsem šolam, ki so v dvomih, naj pojasnimo, da je potrebno premagati odpore, ki se praviloma pojavijo, ko uvajamo novosti. Upamo, da se povsod o novostih pogovarjajo. In to je veliko, kajti pogovor je prvi korak na poti k razmisleku in spremembam. Pogovori v kolektivu, s starši in lokalnimi oblastmi lahko sprožajo pobude in sproščajo nove energije, ki bodo pomagale uresničevati zastavljene cilje. Spreminjati vsakdan in utečene navade je veliko težje, kot se zdi na prvi pogled.

Upamo, da bo mnogim tale članek pripomogel k pravilni odločitvi.

LITERATURA

- Učni načrti za delo v prvem razredu devetletke, september 1998

- Blažič: Učni mediji in učinkovitost pouka, Sodobna Pedagogika 7-8, Ljubljana

1994

- Marentič: Izkustveno učenje-modna muha, skupek tehnik ali alternativni model

učenja, Sodobna pedagogika 1-2, Ljubljana 1992

- Zavod RS za šolstvo , dostopno na naslovu (http://zavod.zrsss.si/)

- Spletne strani računalniškega opismenjevanja RO, dostopno na naslovu (http://RO.zrsss.si/)

AVTORJI

Smiljana Bratuž, OŠ Srečka Kosovela Sežana, Kosovelova 6, 6210 SEŽANA

Katja Guštin, OŠ Srečka Kosovela Sežana, Kosovelova 6, 6210 SEŽANA

Neva Brce, OŠ Srečka Kosovela Sežana, Kosovelova 6, 6210 SEŽANA

Miranda Novak, OŠ Srečka Kosovela Sežana, Kosovelova 6, 6210 SEŽANA

Majda Miklavec, OŠ Srečka Kosovela Sežana, Kosovelova 6, 6210 SEŽANA

Dora Olenik, OŠ Srečka Kosovela Sežana, Kosovelova 6, 6210 SEŽANA

Dalibor Čotar, OŠ Srečka Kosovela Sežana, Kosovelova 6, 6210 SEŽANA