UČENJE NA DALJAVO PRI KNJIŽEVNEM POUKU

DISTANCE LEARNING IN LITERATURE CLASSES

Barbara Logar, Janja Perko, Bernarda Rovtar

POVZETEK

V zadnjem času se vedno bolj uveljavlja nova oblika izobraževanja - učenje na daljavo s pomočjo interneta. Barbara Logar, Janja Perko in Bernarda Rovtar, profesorice slovenskega jezika in književnosti na Gimnaziji Kranj, smo se odločile izdelati zanimiv (in tudi potreben) projekt: Učenje pri slovenskem jeziku in književnosti na srednješolski stopnji. Najprej smo poskusile oblikovati spletne strani za obravnavanje domačega branja v prvem letniku srednje šole. S pomočjo interneta učitelj vodi dijaka skozi branje in mu omogoča razumeti prebrano besedilo.

SUMMARY

Recently a new model of education has been introduced - distance learning through internet. Barbara Logar, Janja Perko in Bernarda Rovtar, teachers of Slovene language and literature at Kranj Grammar school, have decided to elaborate an interesting (and also necessary) project work: distance learning during Slovene language and literature classes at teh secondary school level. First of all we have tried to form www sites concerning home reading in teh first year of secondary school. Through internet a teacher can guide a student through teh book and enable him to understand teh text.

KLJUČNE BESEDE

učenje na daljavo, internet, spletna stran, domače branje, vodeno branje, razumevanje, interpretacija

KEY WORDS

distance learning, internet, www sites, home reading, guided reading, understanding, interpretation

UVOD

Učenje na daljavo se v Sloveniji na področju srednješolskih programov še ni uveljavilo. Šele v zadnjem času se je med srednješolskimi učitelji povečalo zanimanje tudi za to obliko izobraževanja. Na Gimnaziji Kranj smo se v letošnjem šolskem letu tri profesorice slovenskega jezika in književnosti lotile projekta Učenje na daljavo pri pouku slovenskega jezika s književnostjo.

PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI UČENJA NA DALJAVO

Učenje na daljavo je, tako kot pri drugih predmetih, namenjeno dijakom, ki iz tega ali onega razloga ne morejo redno obiskovati pouka. Kljub vsem prednostim, ki jih nudi medmrežje, pa je pomanjkljivost te oblike učenja, da ne omogoča stalnega, neposrednega stika z učiteljem in možnosti razgovora, ki je prav pri učenju jezika in književnosti nujno potreben. Dijak, ki se odloči za učenje na daljavo, mora zato biti sposoben za samostojno učenje, pa tudi zelo motiviran za učenje. Spletna stran je zanj zelo pomemben, a ne edini učni pripomoček, znati mora uporabljati tudi druge vire in literaturo. Pri tem ga spletna stran vodi, ne more pa mu drugih učnih virov v celoti nadomestiti.

UČENJE NA DALJAVO PRI SLOVENSKEM JEZIKU S KNJIŽEVNOSTJO

Že spočetka, ko smo začele razmišljati o projektu Učenje na daljavo, nam je bilo jasno, da se bomo morale lotiti dela postopoma. Učni načrt za pouk slovenskega jezika s književnostjo na gimnazijah je zelo obsežen (560 ur v štirih letih), tematsko zelo raznovrsten, slovenski jezik s književnostjo pa je obvezen maturitetni predmet. Dijaki, ki ne morejo redno obiskovati pouka, si lahko pomagajo z učbeniki ali pa bo to vsaj v najkrajšem času mogoče. Pri učenju jezika jih lahko vodi novi, kvalitetni učni komplet za jezik Na pragu besedila (učbenik, delovni zvezek avdiokaseta in videokaseta), za pouk književnosti v prvem letniku pa sta tik pred izidom kar dva nova, sodobna učbenika. Nobenega primernega priročnika ali učbenika pa ni za obravnavanje domačega branja, čeprav je od branja, razumevanja in interpretacije umetnostnega besedila v precejšnji meri odvisen tudi uspeh dijaka na maturi. Zato smo se odločile, da bomo poskusile najprej oblikovati spletne strani iz tega segmenta učnega načrta, zaenkrat za prvi letnik srednje šole.

Naslovna stran.

PROGRAM VODENEGA BRANJA PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI

Gradivo, ki ga zajemajo spletne strani, je usklajeno z učnima načrtoma za pouk slovenskega jezika na gimnazijah in na srednjih strokovnih šolah. Kolikor je le mogoče, je prilagojeno za samostojno delo, kakršnega naj bi bili sposobni dijaki prvega letnika srednje šole. Uporabnika tudi seznani z literaturo, ki jo mora imeti pri sebi, saj književnih besedil brez knjig pač ni mogoče obravnavati. S pomočjo interneta torej učitelj vodi dijaka od branja in razumevanja domačega branja do samostojne esejske interpretacije besedila, pri tem pa mu tudi pomaga, da se nauči uporabljati strokovno literaturo. Spletne strani so oblikovane tako, da dijak deloma lahko sam preverja svoje delo, kadar pa to ni mogoče, ima tudi možnostr osebnega kontakta z učiteljem po elektronski pošti. Vsako obvezno ali izbirno domače branje predstavlja samostojno spletno stran, dodan pa je tudi besednjak najpomembnejših strokovnih izrazov.

Viri in literatura

besedila za domače branje s pripadajočimi spremnimi besedami iz zbirke Klasje

Janko Kos: Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1978

Barbara Logar, Janja Perko, Bernarda Rovtar,
Gimnazija Kranj,
Koroška cesta 13

Avtorice

Barbara Logar, profesorica slovenskega jezika in književnosti, že deseto leto poučuje na Gimnaziji Kranj. Uspešno vodi dramski krožek. S predstavami in recitali nastopa na srečanjih gledaliških skupin - na gimnazijadi. Dijake pripravlja na Cankarjevo tekmovanje in z njimi dosega dobre rezultate. Je mentorica dijakom pri raziskovalnih nalogah. Več let je bila zunanja ocenjevalka na maturi, eno leto tudi vodja ocenjevalcev za Gorenjsko.

Barbara Logar has been a teacher of Slovene language and literature for ten years. Besides her teaching, she runs teh school drama club. She prepares students for the Ivan Cankar competition in Slovene literature, who have achieved good results, and acts as organizer to students doing research projects. She has been an external Matura examiner for three years and one year also a regional supervisor.

Janja Perko poučuje slovenski jezik in književnost na Gimnaziji Kranj od leta 1981. Je zunanja ocenjevalka na maturi, soavtorica priročnika Slovenski jezik na maturi ter avtorica ene od spremnih besed k letošnjemu sklopu besedil za maturo. Poleg pouka tudi pripravlja učence za tekmovanja in raziskovalne projekte ter sodeluje pri filmski vzgoji.

Janja Perko has been teaching Slovene language and literature at Kranj Grammar School since 1981. She is an external Matura examiner, a coauthor of an exercise book Slovene language at Matura and one of the authors of introduction to this year’s Matura book list. Beside teaching she prepares students for competitions and research projects and participate in film education.

Bernarda Rovtar poučuje slovenski jezik in književnost na Gimnaziji Kranj. Leta 1998 je z odliko diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko delo z naslovom Aforizem Žarka Petana je leta 1999 prejela fakultetno Prešernovo nagrado. V pomoč dijakom ob maturi je napisala spremno besedo h Kocbekovi Črni orhideji (1999). Kot lektorica sodeluje pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona (1999, 2000).

Bernarda Rovtar teaches Slovene language at Kranj Grammar School. She graduated in 1998. She won the Faculty awward for her disertation “The Aphorism of Žarko Petan” in 1999. Last year she wrote a commentary of Kocbek’s short story The Black Orchid in order to help students to pass the general examination (Matura). She is a member of the tutor group for those taking part in the Škofja Loka Passion (1999, 2000).