|
|
 |
|
|
|
|
|
|
1.5.2.1 Relativnost
električnih potencialov
|
|
|
|
|
|
Medsebojno primerjavo različnih zemljepisnih višin in
pripadajočih gravitacijskih energijskih zmogljivosti − potencialov (sl.
1.5.2.1.1) so znanstveniki omogočili tako, da so določili gladino morja
za izhodiščni (primerjalni) višinski nivo 0 (nič) metrov.
Na podoben način je možna tudi medsebojna primerjava potencialov
električnih polov električnih omrežjih in naprav (sl. 1.5.2.1.3). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Za električni pol z izhodiščnim električnim potencialom 0 V
je pogosto izbrana Zemlja. |
 |
|
► |
Izhodiščni električni potencial označujemo z V0,
potenciale drugih polov pa z V in indeksi teh polov (V1,
V2, VA, …
). |
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Če bi zemljepisnim višinam izbrali poljubno drugačno,
npr. 100 m višje ležeče izhodišče, bi imeli pač 100 m »nižje hribe«,
gladina morja bi bila na - 100 m, višinske razlike pa se ne bi
spremenile. V vsakem primeru velja, da imajo višine nad izbranim
izhodiščem pozitivni, pod izbranim izhodiščem pa negativni predznak
(sl.1.5.2.1.1). Podobno velja za električne »višine« − potenciale. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Električni poli imajo pozitivni električni potencial, če so v
primerjavi z izhodiščnim polom pozitivno naelektreni, in
negativni električni potencial, če so v primerjavi z izhodiščnim
polom negativno naelektreni (sl. 1.5.2.1.2 a). |
|
|
► |
Če izhodiščni električni potencial spremenimo, se primerjalno
(relativno) spremenijo potenciali vseh polov (sl. 1.5.2.1.2
b). |
|
|
► |
Velikost in predznak električnih potencialov sta
odvisna od primerjalnega električnega potenciala, zato so električni
potenciali relativne količine. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V praksi je izbira izhodiščnega pola lahko stvar dogovora ali
konkretnega primera merjenja. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
  |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
