1.5.1 ELEKTRINA (Q)

Ugotovljeno je, da je elektrika naravna lastnost elementarnih delcev snovi, zato se ji poskušajmo približati prek Bohrovega¹ modela atoma (sl. 1.5.1.1). Elektroni tako zamišljenega atoma »krožijo« okrog jedra z veliko hitrostjo (cca. 2200 km/s, sl. 1.5.2), zaradi česar je centrifugalna sila F_c na elektron, kljub njegovi majhni masi, relativno velika.

Kaj nasprotuje tem silam in ohranja celovitost tako živahne tvorbe atoma? Z računi je ugotovljeno, da sile, ki »vežejo« krožeče elektrone na atomsko jedro, nimajo gravitacijskega značaja, kar bi pričakovali na osnovi planetnega modela atoma. Morajo torej obstajati sile drugačnega izvora.

Kaj je vzrok električnih sil, znanstveniki še ne vedo, vedo pa, da tiči v lastnostih elektronov in atomskih jeder. Intenzivne raziskave atomov pa prinašajo še nove neznanke.

Ugotovljeno je, da razen privlačnih sil med jedrom in elektroni atoma delujejo tako med elektroni kot med jedri atomov odbojne električne sile (sl. 1.5.1.3).

Različna značaja električnih sil narekujeta obstoj različnih, raznoimenskih elektrin. Poskusi so pokazali, da se raznoimenski elektrini obnašata kot relativni števili nasprotnih predznakov, zato sta tudi poimenovani na kar se da enostaven način (sl. 1.5.1.4).

Po dogovoru dajemo negativni predznak elektrini elektronov, pozitivnega pa elektrini protonov jedra atoma. Za nevtrone, ki s protoni tvorijo jedro atoma je ugotovljeno, da nimajo električnih lastnosti.

¹ Niels Bohr, danski fizik
² Že stari Grki (Tales, okrog l. 600 pr. n. š, sl. 0.1.1, str. 2) so ugotovili, da predmeti iz jantarja privlačijo delce prahu, če jih drgnemo z volneno krpo. Grško se imenuje jantar elektron (ελεκτρου) od tod izvira današnja raba besed vrste ELEKTRO...