1.4.2 MERSKI SISTEM

Na različnih koncih sveta so se prvotno, zaradi nepovezanosti ljudstev, razvijali različni načini merjenja dolžine, mase, ... Izjema so časovne enote (sekunda, minuta, ura, dan, mesec in leto), ki smo jih podedovali od Babiloncev. To je pri razvoju in povezovanju človeštva predstavljalo vedno večji problem.

Kot posledica kolonializma se je v svetu najbolj razširil in uveljavil način merjenja, ki so ga uporabljali anglosaški narodi. Sistem enot, ki jih ti narodi ponekod uporabljajo še danes, imenujemo angleški merski sistem. Enote angleškega merskega sistema, kot so palec (inč), čevelj (fit), ... so se z razvojem znanosti in tehnike pokazale kot nepraktične. Sistem je namreč temeljil na več kot dvajsetih različnih enotah in pretvornikih (12, 3, 11/2, 40, 1/8, ... ) med sosednjima enotama iste količine.

Danes že velika večina sveta uporablja dekadni merski sistem, ki temelji na metru¹ in se imenuje metrski merski sistem. V tem merskem sistemu lahko fizikalne količine, izrazimo le s sedmimi osnovnimi enotami, pretvorni faktor med sosednjima enotama iste količine pa je vedno 10.

Ideja o dekadni pretvorbi merskih enot se je porodila v Franciji že okrog leta 1600. Slovenija je bila pod vplivom metrskega sistema že kmalu, ko je ta prestopil francosko mejo.

¹ gr. μετροv (metron) = meriti

² Système International d' Unités