Širjenje protestantske vere, se tako odmaknjenih vasi kot je Damelj, ni dotaknilo. Leta 1644 so Dameljci sezidali vaško cerkev. Prvi naj bi lopato zasadil vaščan Šoštarov. Kmalu zatem so zgradili cerkveno kaščo, danes gasilski dom oz. sedež Turističnega društva Damelj ) in nato še zidanico, vanjo pa so vaščani nosili zaloge žita in vina za pomoč ob slabih letinah. V nuji so si lahko sposodili živež, vrniti so ga morali s 50 – odstotnimi obrestmi.

Dameljska cerkev ima podobno kot cerkve na Dalnjih Njivah, v Špeharjih, v Pustem Gradcu in še kje po Beli krajini značilen odprt zvonik »na preslico«. To dokazuje, da je bil ta prostor bolj odprt za vplive z juga kot s severa ( protestantizem ), saj so taki zvoniki značilni za Kras in Istro, ne najdemo pa jih nikjer na Kranjskem, tam imajo cerkve iz tega časa zaprte baročne zvonike.