Občina Metlika leži na jugovzhodu Slovenije in na vzhodu Bele krajine. Na severu, vzhodu in jugu meji na Hrvaško, na severovzhodu na občino Novo mesto in na zahodu na občino Črnomelj.

V Metliški občini stojita tudi dva gradova, eden v Metliki in eden v Gradacu. Oba stojita še iz srednjega veka in sta imela tudi že veliko lastnikov. V metliškem so zdaj zbirke Belokranjskega muzeja in Slovenskega gasilskega muzeja.

Metliški grad (foto Simona Bajuk)

Ko je bila Bela krajina v 15. in 16. stoletju izpostavljena turškim vpadom, je Metlika predstavljala glavno obrambno linijo proti Turkom. Ti so prvič vdrli v Metliko in jo izropali leta 1408, do leta 1578 pa je Metlika utrpela še petnajst napadov.
Ozemlje občine Metlika je gričevnatih pobočjih zlasti na severovzhodu zasajeno z vinsko trto, v ravninskem delu občine, v okolici Primostka, Otoka, Podzemlja in Krasinca, pa kraljujejo rodovitna polja.
Največja površinska voda v občini je Kolpa, poleg nje pa še Lahinja, Krupa, Obrh, manjše pa so še Sušica. Suhor, Ušivec, Metličica, Drašički potok in Kamenica.
Kot tudi povsod drugod, je tudi v metliški občini zelo pestra jezikovna sestava. Prebivalci sicer govorijo slovensko, hrvaško, srbohrvaško ali hrvaškosrbsko in srbsko, vendar pa znotraj teh skupin govorijo zelo različno, saj skoraj vsak kraj govori drugače.
V metliški občini je 59 naselij, med kaerimo prevladujejo gručasta naselja, saj le šest naselij med devetinpedesetimi nima te oblike. Edino mesto v občini je Metlika, ki predstavlja tudi sedež občine. Na območju metliške občine je tudi šest romskih naselij.
Leta 1990 so bile na območju metliške občine štiri rimokatoliške župnije, ki obstajajo še danes: Metlika, ki je prvič omenjena leta 1323, predvidevajo pa, da je bila ustanovljena že pred letom 1228, in v kateri je župnijska cerkev cerkev sv. Nikolaja v Metliki (zgrajena 1759), Podzemelj, ki je prvič omenjena leta 1334, in v kateri je župnijska cerkev cerkev sv. Martina v Podzemlju (omenjena 1228), Radovica, ki je bila ustanovljena leta 1856, župnijska cerkev pa je cerkev Marijinega vnebovzetja na Radovici (omenjena leta 1334), in Suhor, ustanovljena leta 1858 z župnijsko cerkvijo sv. Jožefa na Suhorju (posvečena leta 1858). Na območju navedenih župnij pa je še 21 podružničnih cerkva, od katerih je najbolj znana cerkev Tri fare v Rosalnicah, tri cerkve: cerkev Brezbadežne Device Marije oz. Lurške Matere božje, cerkev Glej človek in cerkev Žalostne Matere božje.
V Metliški občini delujeta tudi zdravstveni dom in lekarna, oba v Metliki.
Od leta 1990 so na območju občine trije poštni uradi in brzojavne postaje, in sicer v Gradacu, ki zajema 22 vasi, v Metliki, ki zajema 25 krajev, in na Suhorju, ki zajema 16 naselij.
V občini delujejo 3 osnovne šole, in sicer v Metliki, v Podzemlju in na Suhorju, deluje pa tudi srednja tekstilna šola v Metliki, poleg tega pa deluje v Metliki še glasbena šola, ki je bila ustanovljena kot oddelek Nižje glasbene šole v Črnomlju.
Metlika je poznana predvsem po vsakoletni prireditvi Vinski vigredi, ki traja tri dni. Sem spada tudi tradicionalna pokušnja vin in razstava tradicionalne domače hrane, ki jo vsako leto pripravi društvo kmečkih žena Metlika.
V Metliki je vredno ogleda še veliko zgradb in znamenitosti, nekatere izmed njih so tudi na spodnjih slikah:

Mestna hiša (foto Simona Bajuk)
 

Ganglova hiša, kjer sta se rodila kipar Alojz Gangl in pisatelj Engelbert Gangl. (foto Simona Bajuk)

 

 

Komenda, kjer je bil sedež križniškega reda (foto Simona Bajuk)

 
 
 
 

Proštija, kjer sta v 19. stoletju nekaj časa delovala Janez Puhar- izumitelj fotografije na steklo, in Friderik Baraga- kasnejši prvi škof med ameriškimi indijanci. (foto Simona Bajuk)

 

Hiša Bare Jurčine kot primer stare belokranjske, s slamo krite hiše. (foto Simona Bajuk)