Kuèar je hrib, ki se dviga nad Podzemljem. Ima ugodno dominantno lego, bližina reke Kolpe in širina polja pa so prav gotovo že v prazgodovini nudile odliène možnosti za naselitev. Tako ni èudno, da se je v železni dobi razvil Kuèar v enega najpomembnejših centrov ne le v Beli krajini, ampak tudi na širšem prostoru jugovzhodnih Alp. Hrib ima dva vrhova, ki sta med seboj loèena s podolgovatim sedlom. Ker je severni, z gozdom porašèeni del Kuèarja 20 metrov nižji od južnega vrha (220 m), se od daleè dobro vidi njuna višinska razlika.
Iz vasi Podzemelj je dostop na vrh Kuèarja lahek, z vrha pa je tudi obširen razgled. Naselbina, ki je obstajala tu, je obstajala vse prvo tisèletje pred našim štetjem, verjetno pa tudi v rimskem èasu, ker so na njem našli rimski napisan kamen, posveèen bogu Silvanu. Najnovejša raziskovanja kažejo, da je bil Kuèar poseljen morda tudi v srednjem veku.
V prazgodovinskem èasu so prebivalci Kuèarja mrtve pokopavali v gomilah ob vznožju hriba v vaseh Grm, Podzemelj, Škrilje in Zemelj. Obsežno gomilno grobišèe iz halštatskega èasa pri Podzemlju je štelo okoli 30 gomil. Skoraj vse so bile izkopane že pred prvo vojno, izkopanine pa prepeljane v muzej na Dunaju.

VELIKA STAVBA:
Stala je v južnem delu naselbine in bila povezana z obrambnim obzidjem. Glede na zasnovo je bilo mogoèe loèiti tri izrazitejše dele: osrednji del, ki so ga sestavljali veèji ogrevan prostor na severni strani (oznaèen kot dvorana), južneje od tod manjši ogrevan stranski prostor in z njim povezan južni prostor, ki je obsegal obmoèje med stavbo obrambnim zidom. Na vzhodni strani se je na osrednji del navezoval slabše zidan vzhodni prostor, na zahodni strani pa prostor s prefurnijem in zahodni prostor.

Celotne mere poslopja znašajo:
dolžina:  24,5 m
širina:      18,5 m

Vzhodni prostor:
dolžina:  10,8 m
širina:        4,5 m

Velika stavba
 

Apnenice - peèi za žganje apna
 

Fragmenti glinastih šob? - predmeti, ki so bili v notranjosti hiše
 

Jupitrov oltar

Podatki in fotografije so iz knjige Janeza Dularja: Kuèar

Nazaj