Kuèar je hrib, ki se dviga nad
Podzemljem. Ima ugodno dominantno lego, bližina reke Kolpe in širina polja
pa so prav gotovo že v prazgodovini nudile odliène možnosti za naselitev.
Tako ni èudno, da se je v železni dobi razvil Kuèar v enega
najpomembnejših centrov ne le v Beli krajini, ampak tudi na širšem prostoru
jugovzhodnih Alp. Hrib ima dva vrhova, ki sta med seboj loèena s
podolgovatim sedlom. Ker je severni, z gozdom porašèeni del Kuèarja
20 metrov nižji od južnega vrha (220 m), se od daleè dobro vidi
njuna višinska razlika.
Iz vasi Podzemelj je dostop na vrh
Kuèarja lahek, z vrha pa je tudi obširen razgled. Naselbina, ki
je obstajala tu, je obstajala vse prvo tisèletje pred našim štetjem,
verjetno pa tudi v rimskem èasu, ker so na njem našli rimski napisan
kamen, posveèen bogu Silvanu. Najnovejša raziskovanja kažejo, da
je bil Kuèar poseljen morda tudi v srednjem veku.
V prazgodovinskem èasu so prebivalci
Kuèarja mrtve pokopavali v gomilah ob vznožju hriba
v vaseh Grm, Podzemelj, Škrilje in Zemelj. Obsežno gomilno
grobišèe iz halštatskega èasa pri Podzemlju je štelo okoli
30 gomil. Skoraj vse so bile izkopane že pred prvo vojno, izkopanine pa
prepeljane v muzej na Dunaju.
VELIKA STAVBA:
Stala je v južnem delu naselbine in
bila povezana z obrambnim obzidjem. Glede na zasnovo je bilo mogoèe
loèiti tri izrazitejše dele: osrednji del, ki so ga sestavljali
veèji ogrevan prostor na severni strani (oznaèen kot dvorana),
južneje od tod manjši ogrevan stranski prostor in z njim povezan južni
prostor, ki je obsegal obmoèje med stavbo obrambnim zidom. Na vzhodni
strani se je na osrednji del navezoval slabše zidan vzhodni prostor, na
zahodni strani pa prostor s prefurnijem in zahodni prostor.
Celotne mere poslopja znašajo:
dolžina: 24,5 m
širina:
18,5 m
Vzhodni prostor:
dolžina: 10,8 m
širina:
4,5 m
Apnenice - peèi za žganje apna
Fragmenti glinastih šob? - predmeti,
ki so bili v notranjosti hiše
Jupitrov oltar
Podatki in fotografije so iz knjige Janeza Dularja: Kuèar