ADLEŠIČI



 
 
 
 
 
 
 

Okolica Izleti v okolici
Kultura Domača obrt

 

(foto: Marta Kasunič)
Zdaj...

... in okrog leta 1960...
(razglednica izpred 40 let)

Kje so Adlešiči?

Na skrajnem jugovzhodnem delu Bele krajine, nad strmim bregom reke Kolpe, poraslim z gozdnim drevjem in grmičevjem, leži na vrtačasto terasastem terenu vas Adlešiči (215 m ndm. višine). Od Črnomlja je oddaljena 12 km. Vas se deli na zgornje in dolnje Adlešiče ter Nabrežce ali Nabreško selo s petimi hišami ob cesti proti bregu Kolpe.

(foto: Marta Kasunič)

Sredi vasi, ob glavni cesti je pokopališče s cerkvico sv. Nikolaja, ki se že leta 1268 omenja kot gozdarska kapela sv. Nikolaja, zaščitnika splavarjev in ribičev. Sedanjo podobo je cerkev dobila v drugi polovici 18. stoletja. Na pokopališču je postavljen tudi spomenik padlim v 1. in 2. svetovni vojni.

(foto: Marta Kasunič)

Vas ima še Zadružni dom, zgrajen leta 1955, ki sedaj služi za trgovino, pošto, skladišče in bife. Zraven stoji še večnamenski kulturni dom, zgrajen leta 1980. V glavni dvorani so urejene spominske vitrine s portreti sedmih kulturnih mož, ki so v kraju rojeni ali pa so tu službovali in veliko prispevali h gospodarskemu in kulturnemu razvoju kraja. Dvorano krasijo tudi slike znanih umetnikov, stanujočih na območju stare Ljubljane.
 

Adlešiči so bili poseljeni že v prazgodovini, saj so na Preložniku in Veliki Plešivici našli sledove ilirskih postojank. Živahen promet preko teh krajev je bil v rimski dobi, ko je tod potekala rimska cesta.
V srednjem veku so si oblast nad Adlešiči lastili Hrvatje, nato Ogri, istrski mejni grofje, grofje Andechs - Meranci, Spanheimi in goriški gospodje, dokler ni vsa Bela krajina 1374. leta prišla pod Habsburžane.
Med 2. svetovno vojno je vas doživela mnogo hudega, 1945 je bila požgana.
O vseh žrtvah pričajo številni spomeniki v spomin žrtvam iz tistega časa.
 


(foto: Marta Kasunič)

Tojagina cipresa, eno najmogočnejših dreves v Adlešičih

izdelala: Marta Kasunič


Vir: Julijan Strajnar: Lepa Ane govorila... (po zapisu Alojza Cvitkoviča)
       Geodetski zavod RS (zemljevid)
        Folklora in jurjevanje v Beli krajini (M. Balkovec, K. Khalil in A. Planinc)
        Dolenjska, Bela krajina A-Ž
        Kulturne znamenitosti v občini Črnomelj (fotografije Marka Pršine)
Pri nastajanju strani so pomagali še: Marjeta Dolinšek (prevod), Bernardka Adlešič (Kako so delali platno?, posodila nekaj slikovnega gradiva) in domača obrt Cvitkovič.