Okolica | Izleti v okolici |
Kultura | Domača obrt |
(foto:
Marta Kasunič)
Zdaj...
... in okrog leta 1960...
(razglednica
izpred 40 let)
Kje so Adlešiči?
Na skrajnem jugovzhodnem delu Bele krajine, nad strmim bregom reke Kolpe, poraslim z gozdnim drevjem in grmičevjem, leži na vrtačasto terasastem terenu vas Adlešiči (215 m ndm. višine). Od Črnomlja je oddaljena 12 km. Vas se deli na zgornje in dolnje Adlešiče ter Nabrežce ali Nabreško selo s petimi hišami ob cesti proti bregu Kolpe.
(foto: Marta Kasunič)
Sredi vasi, ob glavni cesti je pokopališče s cerkvico sv. Nikolaja, ki se že leta 1268 omenja kot gozdarska kapela sv. Nikolaja, zaščitnika splavarjev in ribičev. Sedanjo podobo je cerkev dobila v drugi polovici 18. stoletja. Na pokopališču je postavljen tudi spomenik padlim v 1. in 2. svetovni vojni.
(foto: Marta Kasunič)
Vas ima še Zadružni dom, zgrajen leta
1955, ki sedaj služi za trgovino, pošto, skladišče in bife. Zraven stoji
še večnamenski kulturni dom, zgrajen leta 1980. V glavni dvorani so urejene
spominske vitrine s portreti sedmih kulturnih mož, ki so v kraju rojeni
ali pa so tu službovali in veliko prispevali h gospodarskemu in kulturnemu
razvoju kraja. Dvorano krasijo tudi slike znanih umetnikov, stanujočih
na območju stare Ljubljane.
Adlešiči so bili poseljeni že v prazgodovini,
saj so na Preložniku in Veliki Plešivici našli sledove ilirskih postojank.
Živahen promet preko teh krajev je bil v rimski dobi, ko je tod potekala
rimska cesta.
V srednjem veku so si oblast nad Adlešiči
lastili Hrvatje, nato Ogri, istrski mejni grofje, grofje Andechs - Meranci,
Spanheimi in goriški gospodje, dokler ni vsa Bela krajina 1374. leta prišla
pod Habsburžane.
Med 2. svetovno vojno je vas doživela
mnogo hudega, 1945 je bila požgana.
O vseh žrtvah pričajo številni spomeniki
v spomin žrtvam iz tistega časa.
(foto: Marta Kasunič)
Tojagina cipresa, eno najmogočnejših dreves v Adlešičih
izdelala: Marta Kasunič
Pri nastajanju strani so pomagali še: Marjeta Dolinšek (prevod), Bernardka Adlešič (Kako so delali platno?, posodila nekaj slikovnega gradiva) in domača obrt Cvitkovič.