|
O naseljenosti ozemlja
sedanjega Črnomlja in okolice v prazgodovini pričajo
številna arheološka najdišča. Zaradi zvišene lege na podolgovatem
pomolu, ki ga z globoko strugo obdajata reki Dobličica in Lahinja,
tako da je bil ta kraj dostopen le po ozkem pasu kopnega in zato lahko
branljiv. Na naselitev v mlajši kameni dobi je mogoče sklepati po
kamniti sekiri, najdeni pri kopanju temeljev za neko hišo v Loki v Črnomlju.
Gre za zglajeno kamnito sekiro, ki jo sedaj hrani Belokranjski muzej v
Metliki. Tako obdelana orodja, največkrat sekire, so značilna
za mlajšo kameno dobo ali neolitik (od 7. do sredine 5. tisočletja).
S to dobo sovpada začetek poljedelstva. Nekaj sto metrov južno od
najdišča te sekire je podzemna jama (z ravnim vhodom), imenovana
"Gadina", ki je v kameni dobi nudila bivališče takratnim prebivalcem,
o čemer pričajo izkopanine, približno prav toliko vzhodneje
pa teče reka Lahinja. Naselitvam na tem ozemlju lahko sledimo od
obdobja žarnih grobišč poznobronaste dobe (9. stoletje pr. Kr.).
O neprekinjeni naselitvi
na pomolu lahko govorimo od 7. stoletja pr. Kr. pa vse do 1. stoletja.
(halštatska železna doba)
Iz poznobronaste
dobe je znano grobišče z več grobovi z žganim pokopom, v
katerih so bili bogati predmeti. Eden od grobov je vseboval tudi pitis
(lončena shranjevalna posoda) in amforo (lončena tovorna
posoda).
|
|
Najdbe železne dobe (6. - 4. stoletje pr. Kr.) izhajajo iz izkopanin v cerkvi sv. Duha. Bujnemu razcvetu in ustvarjalnemu višku halštatske - ilirske kulture je po 4. stoletju pr. Kr. sledila doba usihanja gospodarske moči Ilirov. Eden glavnih vzrokov je bil vdor Keltov v naše kraje. Ti so se naselili na sever Bele krajine okoli leta 300 pr. Kr. S seboj so prinesli nove tehnološke dosežke v metalurgiji in izdelovanje keramike ter nov način bojevanja. Novo civilizacijo so kot okupatorji vsilili domorodnim Ilirom. Tako je z medsebojnim vplivanjem dveh kultur nastala ilirsko-keltska civilizacija. Iz starejše železne dobe so najdbe v cerkci sv. Duha. Najdene so bile lončene črepinje in živalske kosti ter razni kovinski predmeti. Nekatere kovinske najdbe, kažejo povezanost z ilirskimi Japodi, ki so v tem času živeli na območju Like, druge pa se povezujejo s srednjeevropskimi Kelti.
Tudi staro mestno
jedro Metlike stoji na naravno utrjenem pomolu, ki ga v vznožju
oklepata potok Obrh, studenec Suhor in hudourna struga Bojíce, je
prav zaradi bližine vode in varnosti že v eneolitu (2000 pr. Kr. - 1800
pr. Kr.) privabil prve prebivalce, o čemer naj bi govorili dve kamniti
sekirici iz serpentina, najdeni na pobočju Mestnega brega. Pomembna
naselbina je obstajala tudi na bližnjem Vinomeru, kjer so odkrili ostanke
prazgodovinskih koč na planem.
Še živahnejše pa
je bilo na območju današnje Metlike v 8. stoletju pr. Kr. Odkod
so prišli ti ljudje in kdo so bili, ne vemo - zanje v literaturi uporabljajo
le naziv žarnogrobiščni prebivalci.
Okoli leta 700 pr.
Kr., to je v starejši kameni dobi ali halštatu, so prišli v Belo krajino
Iliri.
V Metliki so si postavili naselje oz.
gradišče na današnji Veselici (na hribu tik nad mestom).
V Metliki so odkrili dokaj obsežno
keltsko grobišče. Bogati grobovi so razgrnili številne okrasne predmete
(zaponke in verižice) ter mnogo orožja (sulice in meči). Vse to
pa kaže na blagostanje tedanjih prebivalcev.
Nad vasjo Podzemelj se dviga grič Kučar (222 m), ki je najpomembnejše belokranjsko arheološko najdišče. Naseljen je bil že v 1. tisočletju pr. Kr. Arheologi so na griču izkopali ostanke prazgodovinske naselbine, obzidja in talilnih peči za železovo rudo.
V Stražnem dolu pri Vinici je bilo najdeno grobišče prazgodovinskih Japodov.