RUDNIK PO RUDNIKU

Program razvoja rudniškega območja po Rudniku

S sprejetjem zakona o zapiranju Rudnika Kanižarica leta 1995 je postalo jasno, da je z rudarjenjem na tem področju konec, pa čeprav so bile ravno tedaj odprte zaloge na čelih najboljše kakovosti. Prav zato so bili mnogi mnenja, da bi bilo potrebno z izkopavanjem še nadaljevati, vendar pa to ni bilo možno, saj je bila lastna cena izkopane tone premoga šestkrat višja od cene premoga na prostem trgu. Prav tako se je zaprl praktično kompletni komercialni trg, v energetski bilanci Republike Slovenije pa tudi ni bilo več prostora za premog Iz Kanižarice.

Že v skladu z zgoraj navedenim zakonom o zapiranju rudnikov je vlada na svoji 196 seji sprejela program zapiranja, ki je vseboval tri osnovne hkratne procese.

  1. Fizično zaprtje jame (zapiralna in sanacijska dela v jami z demontažo opreme),
  2. Sanacijo površin na pridobivalnem področju Rudnika (ureditev degradiranih površin, sanacija komunalne infrastrukture in sanacija škode nastale z rudarjenjem),
  3. Razreševanje preostalih delavcev Rudnika (kadrovsko socialni program).

Osnovne pripombe Rudnika Kanižarica in Občine Črnomelj na takšen program zapiranja so bile, da ni razvojno naravnan in da ne nadomešča izgubljenih delovnih mest. Da bi v zvezi s tem programom dopolnili, je bil pri takratnem ministru za gospodarske dejavnosti dr. Maksu Tajnikarju v septembru 1995 sestanek, na katerem so bili prisotni še župani vseh treh občin, v katerih so rudnike zapirali in bodoči direktorji rudnikov. Pomembni sklepi tega sestanka so bili, da se v programu pod drugo točko izdela infrastruktura za bodoče uporabnike na področju kanižarskega rudnika in v okvirju tretje točke intenzivno dela na novih programih, kot na eni aktivnih oblik prezaposlovanja rudarjev. Tako so bili v bistvu začrtani temelji bodoče industrijske cone na ureditvenem prostoru Rudnika Kanižarice.

Država je z odlokom ustanovila iz bivših rudnikov rjavega premoga Slovenije štiri nove družbe: Rudnik Trbovlje in Hrastnik, Rudnik Zagorje, Rudnik Senovo in Rudnik Kanižarica.

Rudnik Kanižarica v zapiranju, d.o.o. je bil registriran 17. decembra 1995, s poslovanjem pa je pričel v začetku januarja 1996. Vlada je imenovala šestčlanski nadzorni svet, katerega predsednik je postal Andrej Fabjan, direktor družbe pa Silvo Grdešič. Skupno je bilo tedaj zaposlenih 178 delavcev.

Tako je po več letih poslovanja družbe v sklopu rudnikov Slovenije začelo obdobje samostojnega funkcioniranja družbe v popolnoma novih pogojih in z novimi cilji. Nič več ni bil cilj čim večja proizvodnja, ampak čim prejšnje prenehanje izkopavanja premoga in čim hitrejši začetek demontaže opreme, sanacije površin in ustvarjanje temeljev za prezaposlovanje rudarjev na novih programih.

Glavni del celotne dejavnost v Rudniku Kanižarica v letu 1996 je bila sama utrditev firme, vzpostavitev vseh tokov informacij in financ, ureditev pravilnikov in ostalih aktov, kakor tudi zgraditev primerne organizacije, ki bi zagotavljala normalno poslovanje in funkcioniranje podjetja. Pri tem je bilo treba upoštevati vso specifiko, v kateri se nahaja podjetje, posebej še, da so bile vse upraviteljske funkcije prej v Trbovljah.

V začetku poslovanja firme Rudnik Kanižarica v zapiranju, d.o.o. je znašalo število delavcev še 158, od tega 35 invalidov različnih stopenj. Po dokaj uspešnih prezaposlitvah na nove programe in z raznimi drugimi oblikami razreševanja jih je bilo na koncu leta 1996 v Rudniku še 94, leto kasneje pa le še 56 delavcev. Poseben problem predstavljajo rudarji invalidi, ki jih je zelo težko prezaposliti, saj je le malo ustreznih programov, ki imajo dela takšne narave, da bi jih invalidi lahko opravljali.

V letu 1996 je nastala bistvena sprememba glede odkopavanja premoga, saj smo morali prenehati z izkopavanjem že konec maja, ne pa konec decembra, kakor je bilo prvotno planirano. Proizvodnja premoga se je izvajala v spodnji plošči IV. sloja (V. in VI. sloj) v severnem robu kadunje. Poleg proizvodnje so se izvajala še vzdrževan dela izvoznega in zračilnega vpadnika in ostalih dostopnih prog v V. in VI. sloju.

Posebna skrb je v tem letu veljala likvidaciji južnega polja in sicer:

V letu 1997 pa je bilo težišče na likvidaciji vzhodnega revirja in posameznih odsekov, to je:

S samim procesom zapiranja so se začela tudi sanacijska dela na površini, predvsem sanacija jalovišča in ostalih degradiranih površin, zaradi posledic rudarjenja. Priprave potekajo tudi za sanacijo ugreznine Mlaka, ki bo postala zanimiva turistična točka. Izvršena pa so bila tudi potrebna rušenja, predvsem rušenje separacije.

Prejšnja stran!