Najstarejša pričevanja o pridelovanju in predelovanju predivnic na podložniških kmetijah ob Kolpi so iz začetka17. stoletja. V 18. in 19. stol. sta lan in konoplja še vedno krila oblačilne potrebe tamkajšnjega pretežno kmečkega prebivalstva. Po sredini 19. stol. Je industrijsko oblačilno blago že deloma izpodrivalo domače platno. Proti koncu 19. stol. so bila predvsem moška pražnja oblačila že narejena iz strojno tkanega volnenega, polvolnenega ali bombažnega blaga. Vsakdanja moška in zlasti ženska obleka pa je bila še v prvi četrtini 20. stol. pretežno iz domačega platna. V naslednjih desetletjih je hkrati z opuščanjem platnene obleke zamiralo tudi gojenje predivnic. Po drugi svetovni vojni so sejali lan in konopljo le še na nekaterih kmetijah. V šestdesetih letih 20. stoletja je zamrlo gojenje obeh kultur. V zadnjem času je tu in tam sicer oživelo, vendar ne za domače oblačilne marveč za komercialne namene.