Ne pozabita, draga starša, da potrebujem veliko razumevanja in opogumljanja! Sicer ne bom mogel napredovati.

Bodi moj vzornik, ne kritik!

Ne razvajaj me! Vem, da ne morem dobiti vsega, kar si zaželim in zahtevam. Le preizkušam te.

Ne sili me, raje me vodi. S siljenjem me samo uciš, da zmaguje moc!

Ne boj se odlocati! Tako vsaj vem, pri cem sem.

Ne spreminjaj svojih odlocitev! To me samo zmede.

Ne naredi zame tega, kar zmorem sam!

Ne govori o mojem vedenju, ko se prepirava! Iz razlicnih razlogov takrat ne slišim posebno dobro. Rajši ukrepaj. Pogovoriva se lahko drugic.

Kadar ti porecem: »Zatežena si, mama!« si skušaj prevesti v »Hvala, ker se zanimaš zame.« Ali: »Ne razumeš me!« razumi kot »Hvala, ker se trudiš, da bi me razumela.«

Ne poskušaj mi pridigati! Cudil(a) se boš, kako dobro vem, kaj je prav in kaj ne.

Ne reci mi, da so moje napake grehi! Nauciti se moram delati napake, ne da bi zaradi tega mislil, da sem slabši, kot ce bi jih ne delal.

Naj ti ne pod castjo , da se kdaj opraviciš! Pristno opravicilo ogreje moja custva do tebe.

Naj te ne skrbi, da imaš premalo casa zame! Pomembno je le, kako prebijeva skupni cas.

Zelo preprosto, mar ne?