V obdobju protestantizma se pri nas izoblikuje zavedanje o narodu, ki ima svoj jezik in svojo kulturo, saj takrat Slovenci dobimo:

1.)  prvo slovensko knjigo (P. Trubar: Katekizem in Abecednik, 1550),
2.)  prvo slovensko slovnico (A. Bohorič: Zimske urice, 1584),
3.)  prvi slovenski prevod svetega pisma (J. Dalmatin: Biblia, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, 1584).
 

V tej dobi se začne tudi zavedanje o slovenskem knjižnem jeziku, zato se oblikuje:

1.)  normiranje slovenskega knjižnega jezika,
2.)  črkopis (bohoričica),
3.)  slovar štirih jezikov ( Hieronim Megiser: Dictionarium quattuor linguarium, 1592 in 1608).
 

Pojavi se tudi zavedanje o pomembnosti izobrazbe, zato se ustanovijo:

1.)  osnovne šole in gimnazije na Slovenskem (Prva gimnazija na Slovenskem  v Celovcu, v Ljubljani pa se 1563 ustanovi stanovska šola, katere ravnatelj postane A. Bohorič. Šoli 1575. leta uzakoni šolski red, v katerem prizna slovenščini položaj poučevalnega jezika.) 
in
2.)  tiskarna Janža Mandelca v Ljubljani (1575).