Ko je Zvezdogled Luni priporočil pouk na Visoki šoli za nebesno lepoto, ji je to rekel samo zato, da bi si ogledal njeno zadnjo stran. Luna je njegovo priporočilo vzela zelo resno, zato se je naslednjega dne odpravila ne velik, lep planet, kjer je imela sedež Visoka šola za nebesno lepoto.

Vstopila je in se z učiteljico pogovorila, kako poteka pouk pri njih. Učiteljica jo je z veseljem sprejela in jo odpeljala v razred in ji pokazala prazen stol. Luna se je usedla na zlat stol in se takoj pogledala v ogledalo. Zdelo se ji je, da je veliko lepša od zvezdic, ki so sedele v istem razredu. Sošolke so jo neopazno ogledovale in se čudile, čemu je Luna prišla na to šolo. Zdela se jim je prelepa za umetna ličila, zato se je ena od zvezdic opogumila in ji to povedala.

Luni je bilo to mnenje všeč, zato se je odločila, da ne potrebuje nasvetov strokovnjakov na šoli za nebesno lepoto. Sklenila je, da se vrne na svoje mesto na nebu, saj ji je bilo že dolgčas po dobri zaščitnici Severnici.

Vsa srečna je dostojanstveno priplavala k Severnici. Ta je takoj opazila, da je Luna prelepa. Čudila pa se je, zakaj se je tako hitro vrnila. Luna ji je povedala, kaj je doživela v šoli. Severnica se je ob njeni pripovedi samo nasmihala in bila vesela, da Luna ni vztrajala zaradi Zvezdogledove radovednosti.

Velika Luna je sklenila, da bo ob prvi priložnosti Zvezdogledu povedala, naj se kar potrudi ogledati Luno z vseh strani.

Ana Brezavšček, 5.a, OŠ Solkan