Luna se je odločila, da se bo to zimo odpravila na počitnice. Ni vedela, kam. Za nasvet je vprašala prijateljico zvezdo Severnico. Predlagala ji je, naj se odpravi na smučarski tečaj. Ker Luna še ni imela smuči, sta s Severnico šli na sejem in kupili najnovejše in najboljše smuči. Luna je bila tako srečna, da je poskakovala od veselja, saj so bile to njene prve počitnice na snegu. Na zimske počitnice je povabila tudi Severnico. Ta ji je odvrnila, da je preveč stara in da ji ni volja. Luna je bila razočarana, vendar je Severnico razumela.
Minil je teden dni in Luna se je odpravila na tečaj smučanja. Na tečaju je spoznala veliko novih prijateljev in med njimi tudi Venero. Z Luno sta stanovali v istem apartmaju. Venera ji je povedala, da vsako leto obišče ta tečaj in da se vsako leto tudi kaj novega nauči. Napočil je dan, ko je Luna pričela z učenjem smučanja. Ko si je nadela smuči, je po blagi strmini zdrsnila po progi. Kmalu je pristala na zadnji plati, ker pa je okrogla, se je pričela kotaliti. Z veliko hitrostjo se je kotalila še naprej in trčila v gosto grmičevje, ki je rasli tik ob progi. Vsa zmedena je močno zardela, pogledala okoli sebe in se kar kmalu pobrala s tal. Sama pri sebi se je trdno odločila, da bo prenehala z učenjem smučanja. Vso voljo do smučanja pa ji je pobral ravno ta padec. Bližal se je dan, ko so se morali tečajniki izkazati, kako dobri so v smučanju. Luna je vedela, kako dobri so ostali tekmovalci in da se bo morala pošteno potruditi. Bilo jo je strah in Veneri je povedala, da ne bo tekmovala, saj je slaba v smučanju in da ta šport ni zanjo.Venera ji je obljubila, da jo ona nauči dobrega smučanja. Takoj naslednji dan sta začeli s treningom. Dan za dnem je Luni kazalo bolje. Ko ji je Venera merila čas, sta ugotovili, da ima Luna najboljši vmesni čas. Tega se je nadvse razveselila. Odločila se je, da se tekmovanja udeleži. Še tisti večer je pisala zvezdi Severnici, da naj drži pesti zanjo. Seveda se je tega pisma Severnica zelo razveselila. Po večerji so vsem tekmovalcem razdelili štartne številke. Luna je dobila zadnjo štartno številko. Zjutraj, takoj po zajtrku, so si tekmovalci odšli ogledat progo, po kateri bodo smučali. Po progi se je spustil prvi tekmovalec, drugi, tretji in vse do Lune. Bila je nestrpna. Sodnik ji je že nakazal znak za začetek in glej, Luna se je že spustila proti ciljni črti. Prišla je na cilj in videla neverjeten čas. Prekosila je vse sotekmovalce. Bila je tako srečna, da je od veselja žarela kot še nikoli. Dobila je zlato medaljo. Takoj naslednji dan se je poslovila od Venere in se napotila domov. Vse to je povedala zvezdi Severnici in na koncu sklenila, da se bo drugo leto zopet vrnila.
To so bile njene najlepše zimske počitnice. Luna obsije zimske noči s tako prelepo čarobno svetlobo, saj se ob tem spomni svojega zmagoslavja in zato zažari z vso svojo močjo in lepoto. Še dobro, da se je odločila za smučanje in spoznala vse lepote zimske pokrajine in tega časa.

Lucija Kranjc, OŠ Senovo