Dolgo je hodila po vesolju, nakar je prišla do planeta, ki ga niti ljudje ne poznajo.V čakalnici je bilo polno bolnih in zaskrbljenih lun. Končno je prišla na vrsto in se posvetovala z gospodom Lunarjem. Gospod Lunar ji je predpisal antibiotike Lunadol. Vendar ni razumel tega dogajanja, zato jo je poslal, nazaj na nebo. Predlagal pa ji je tudi, naj se oglasi pri gospodu Astronomu.

Zopet je dolgo potovala in bila je vedno bolj prazna. Pojedla je pet antibiotikov in počutila se je bolje, vendar je bila zaspana in je legla na mehak, puhast oblak. Ko se je prebudila, je opazila, da jo je oblak ponesel ravno nad hišo gospoda Astronoma. Spustila se je na Zemljo in gospod Astronom je bil presenečen nad tem, da ga je obiskala sama gospa Luna, ki jo je že dolgo opazoval.

Luna je vprašala gospoda Astronoma, kaj se z njo dogaja. Povedal ji je, da bo kmalu postala čisto prazna luna. Luna se je ustrašila, saj je mislila, da bo izginila. Gospod Astronom jo je pomiril, da bo le mlaj in da bo kmalu postala normalna, velika in polna luna.

Od tedaj naprej je Luna živela mirno in brez skrbi opravljala svoje delo. Vsakič, ko jo je gospod Astronom opazoval skozi daljnogled, pa mu je pomežiknila.

Saška Bregar, 6. a, OŠ Franca Kranjca, Celje