Mala Luna se je neke noči spremenila v polno Luno. Dopolnila je sedem dni, zato je bil to njen sedmi rojstni dan. To je bila njene prva lunska obletnica, zato sta se s Severnico odločili, da bosta priredili nebesni karneval.

Poročnik Lunko je po vsem vesolju raznašal govorice, da se bliža nebesni karneval, poštar Lunopis pa je po vsej deželi oddajal vabila za Lunin praznik.

Luna je nestrpno dočakala dan karnevala. Oblečena je bila v dolgo zlato obleko, ki ji je segala do konca atmosfere. Zlati lasje so ji mehko obkrožali srečen obraz. Od sreče je prav žarela in to so opazile prav vse zvezde, ki so se zbrale na karnevalu. Med gosti je bilo tudi Sonce. Luni je prinesel zlat prstan, ki si ga je slavljenka takoj nataknila na srčni žarek.

Rojstni dan je bil nepozaben. Plesali so lonko, pili pa lunin zlati napitek; to je mešanica zlatega prahu in bronastega soka.

Luna je plesal s Soncem. Uživala sta, ko sta se pogovarjala o skupni prihodnosti. Natakar jima je vestno prinašal lunin zlati napitek.

Vsi so bili dobre volje in uživali na zabavi, edino Zvezdo - Lunogled se je čudil. S svojim kukalom se je sprehajal po zvezdnatem nebu in nikakor ni mogel razumeti, zakaj vidi dolgo zlato pregrinjalo. To zlato tančico je povzročila Lunina obleka.

Proti jutru se je karneval končal, zvezde so počasi tonile v zvezdni spanec, Severnica pa je s svojo zvezdno močjo pospravila nered.

V vesolju je zavladal običajen življenjski utrip, le Zvezdo - Lunogled je opazil neko svetlo piko na Luni. Na srčnem žarku se je svetil prstan, ki ga je Sonce podarilo Luni.