MULTIMEDIJA PRI POUKU ANGLEŠKEGA JEZIKA
crta.gif (65 bytes)

V tem prispevku želim predstaviti možnosti uporabe multimedije pri pouku angleškega jezika v osnovni šoli. Dotaknila se bom predvsem uporabe

1. CD-ROMov ter     
2. Interneta

Vse našteto se je izkazalo kot uporabno sredstvo pri pouku jezika. Za vključevanje multimedije v pouk je potrebno veliko več priprav, toda delo je poplačano z večjim zadovoljstvom in zanimanjem učencev. Povečuje se tudi motivacija za učenje tujih jezikov, saj učenci ugotavljajo, da je znanje jezika pomembna prvina za vstopanje v svet svetovnega spleta in računalništva.


Kaj je torej multimedija?

M U L T I M E D I A

besedilo     video    grafika    animacija     zvok

Uporaba CD-ROMov in urejevalnika besedil

Splošne ugotovitve

S pomočjo računalnika in CD-romov se odpirajo nove možnosti pri poučevanju angleškega jezika. Te novosti so privlačne za vse učence. Pri delu z računalnikom imajo občutek, da se igrajo, oziroma tekmujejo z računalnikom. Nihče jih ne vidi, če so bili pri delu neuspešni, jim ne daje slabih ocen ali opominja. Ne moti jih, da je računalnik v primerjavi z učiteljem pri določanju pravilnosti odgovorov veliko bolj neizprosen in natančen.

Pri delu z računalnikom lahko učenec sam odloča, kolikokrat bo določeno vajo ali nalogo ponavljal, in če je mogoče, tudi sam izbira stopnjo zahtevnosti naloge. Učencu veliko pomeni, da lahko takoj preveri, če je pravilno odgovoril ali rešil nalogo, saj mu računalnik takoj pove, ali je rešitev pravilna. Pri reševanju si lahko pomaga z dodatnimi informacijami, ki mu jih nudi računalnik, ali pa si pri raznih vajah sme celo pogledati nasvet za nadaljnje reševanje, pravilen odgovor in ponovno poskusiti z reševanjem. Tako nemoteno prehaja od učenja k preverjanju in se ponovno vrača k učenju.

Pri učenju z računalnikom nikoli ne ostane brez pohvale, saj ima računalnik veliko vzpodbud zanj in ga nagradi celo s točkami, če reši zastavljen problem. Če pa je neuspešen, ga vljudno povabi, da poskusi nalogo rešiti še enkrat.

Dosedanje izkušnje

Ker imam razred opremljen z utrezno računalniško opremo, lahko resnično pogosto uprabljam računalnik kot orodje, ki v mnogočem nadomešča tablo, knjigo, avdio ali videokaseto, včasih pa tudi mene.

Ko smo pred leti opremljali učilnico z novo računalniško tehnologijo, smo imeli kar nekaj težav. Prva je bila slaba vidnost, saj smo uporabljali kombinacijo računalnik - televizor, vendar vidnost ni bila dovolj dobra. Ker podobnih izkušenj v drugih šolah še ni bilo, smo preizkušali različne možnosti in nazadnje našli kar zanimivo in uspešno rešitev.

Po sredini razreda smo namestili sedem monitorjev, ki so povezani z učiteljevim računalnikom, ta pa je v učiteljevi mizi in je tako sprostil delovno ploskev na površini mize.

Šolske klopi so razporejene ob monitorjih v obliki črke U. En monitor je namenjen trem ali štirim učencem, tako smo rešili težave z vidnostjo.

Pri pouku angleščine računalnik pogosto nadomešča tablo, saj na njem prikazujem tabelske slike, ki nastajajo sproti ob razlagi ali pa jih prej pripravim doma. Besedila opremljam z ustreznimi slikami, ki so na razpolago v Paintbrushu ali Corel drawu in tako popestrim pouk. Pri pisnih izdelkih uporabljam urejevalnik besedil Word 97, CorelDraw in Microsoft Creative Writer.

CD-ROMi

Na tržišču so že nekaj časa CD-ROMi, ki predstavljajo pravo revolucijo pri učenju jezikov v šoli ali pri samostojnem delu doma. Njihova prednost so kompleksnost, hitrost, interaktivnost in bogata grafična, animacijska in zvočna opremljenost.

CD-ROMi so dobro zvočno, grafično in animacijsko opremljeni in tako situacije, zgodbe, pesmi ali dialogi zaživijo pred učenci v celostni podobi gibanja, grafično dodelane scene in zvoka. Tako lahko učenci ob interaktivem CD-ROMu utrjujejo vse štiri spretnosti: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje.

CD-ROMi obetajo učitelju, posebej pri počevanju angleškega jezika, zanimive in specifične možnosti uporabe, saj so večinoma v angleškem jeziku in bodo kmalu dostopnejši tudi po sprejemljivejših cenah.

Izbira CD-ROMov je že precej bogata. Nekaj jih je tudi že na razpolago v košarici, ki jih po ugodnejših cenah ponuja Ministerstvo za šolstvo in šport. Problem je le, da nam ob nakupu cederoma nihče ne zna svetovati ali pojasniti njegove vsebine, možnosti in namena uporabe, zato moramo njihovo vsebino in uporabnost ugotoviti sami. To terja kar precej časa in denarja, saj včasih kupujemo mačka v žaklju.

Zanimive in vedno uporabne so seveda skoraj vse oblike enciklopedij, saj v vsaki lahko najdemo kakšno popestritev za pouk. Le-te vsebujejo bogat silkovni, filmski in pisni material in različne zvočne zapise. Ni nam treba več toliko brskati po knjigah in iskati slike, tudi video je v primerjavi s cederomi zamudnejši, saj potrebujemo kar precej časa, da na videokaseti najdemo pravi posnetek.

Pri Cederomu to delo opravi občutno hitreje računalnik sam in z dokaj preprostimi ukazi se iz sveta črke selimo v svet slike, filma in govorjene besede.

Uporabnost CD-ROMov in Interneta pri pouku

Poučujem v osnovni šoli, zato se bom omejila le na prikaz uporabe računalnika pri pouku na osnovni šoli.

Postavlja se vprašanje, kako pogosto naj se računalnik uprablja pri pouku in kdaj. Menim, da se to ne da predpisati, pač pa se odločamo glede na dano situacijo, materialne možnosti, vsebino, ob upoštevanju didaktičnih načel in ciljev, ki smo si jih zastavili v določeni učni uri.

Pri delu v razredu včasih pogosto uporabljam računalnik, drugič zopet dalj časa ne sežem po njem, saj potrebujem kaj drugega, da razvijam komunikacijo. Z ustrezno presojo kdaj, koliko in kako z računalnikom pri pouku, odpadejo morebitni ugovori, da je učenje jezika prvenstveno “komunikacija” in da z računalniki le-to omejujemo.

Vendar pa terja delo z računalnikom veliko predhodne priprave, saj moramo gradivo pregledati, ga vsebinsko ovrednotiti za uporabo v razredu in določiti njegov smoter. Trud je poplačan, ko učenci z večjim interesom sledijo pouku. Nekateri učenci nam lahko priskočijo na pomoč s svojim znanjem, se tako izkažejo in nam olajšajo delo.

Kdaj uporabljam CD-ROMe pri pouku?

Zelo različno. Včasih potrebujem za uvajanje določene snovi motivacijo in zato uporabim CD-ROM z karaokami, ki pritegnejo učence in hkrati uvedejo določene strukture ali besedišče. Drugič sežem po tem sredstvu, če želim utrjevati 'listening-reading' - spretnosti poslušanja ali branja. Velikokrat segamo po elektronskih enciklopedijah, ko iščemo določene podatke ali zanimivosti, ali pa elektronskih slovarjev, da spoznavamo sopomenke, besede nasprotnega pomena ali rabo posamezne besede v določeni povedi. Veliko raje uporabljam krajše nekajminutne vaje z računalnikom, ko je le-ta pravzaprav le orodje v rokah učitelja, kot knjiga, slika ali kaseta. Od časa do časa pa planiram celourno delo na računalniku, pripravim delovne liste z nalogami in učenci sami v dvojicah iščejo določene podatke ali pišejo pisma v urejevalniku besedil (Encarta, Creative Writer, Oxford ElectronicWordpower Dictionary...)

Uporaba Interneta

Prav tako kot Cd-ROMi je tudi svetovni splet postal nova dimenzija, ki jo lahko uporabimo kot eno izmed možnosti pri pouku. Zaradi težav s hitrostjo povezav je trenutno težje predvidevati in vklučevati ta medij v šolsko uro pri jeziku, čeprav to ni nemogoče.

Do sedaj sem se posluževala povezave z Internetom v angleški učilnici, kjer imamo en računalnik in sedem monitorjev. Ko smo v osmem razredu spoznavali hrano in setavljali recepte, nam je prišla prav spletna stran Slovenije z različnimi recepti slovenskih jedi v angleškem jeziku. Prav tako smo pokukali na I*EARNovo domačo stran v projekt 'FOOD' in tam našli kar nekaj zanimivih idej za recepte. 'Srfal' je vedno nekdo izmed učencev, natisnili smo nekatere primerke in opremili kotiček v učilnici z gradivom z Interneta. Podobno smo storili, ko smo govorili o Londonu.

Internet bi lahko uporabili za projektno delo učencev ali za dodatni pouk. Tu se odpirajo brezmejne možnosti, ki pa jih je potrebno ustrezno ovrednotiti in umestiti v naš šolski sistem in učni načrt.

Nenazadnje so tu možnosti virtualnih učilnic, ki bi združevalo učence iz različnih okolij v pridobivanju in izmenjavi znanj in informacij. A o tem ne bi pisala, saj je še izziv, vizija in čaka na realizacijo. O njej prav gotovo že razmišljamo.

Avtorica: Viljenka Šavli


(c) Viljenka Šavli
07.12.2007