Že pri gradnji predvidimo področje, kjer bomo dodajali vodo. Če nameravamo pokrivati terarij s pokrovom, potem dodajanje vode niti ne bo tako pogosto opravilo. Lahko skonstruiramo plavajoče dno iz stiropora, ki se dviguje skupaj z vodo. V tak terarij lahko prilijemo nekaj več vode in gremo nato mirno na počitnice.

Terarij ne sme biti izpostavljen direktnim sončnim žarkom. Temperatura v njem bi lahko hitro zrasla in rastline bi se v takem primeru skuhale. Raje ga namestimo v temen kot sobe, vanj pa namestimo akvarijsko razsvetljavo. Čim več, tem bolje. Poskusi kažejo, da je ustrezna količina svetlobe nekako 5.000 do 20.000 luksov po 12 do 14 ur dnevno. Razdalja med svetilko in rastlinami naj bo okoli 30 cm.

Poleg mesojedk lahko naselimo v terarij le šotne mahove, ostale rastline pa preveč zrastejo in jemljejo dragoceni prostor. V terarij ne naselimo nikakršnih živali.

Izjemno atraktiven del bivalnega prostora lahko postane steklena vitrina, kjer lahko po stenah od vrha do tal naselimo različne mesojede rastline, orhideje, tilandzije, morda še mahove in lišaje. Stene obložimo z lubjem. Na dnu pripravimo zajeten rezervoar za vodo, neonske žarnice namestimo na različnih višinah. Zračno vlago lahko še dodatno povečamo z razpršilci, ki jih namestimo med lubje. Sčasoma bodo nekatere vrste rastlin prevladale nad drugimi, ker se prav vseh na tak način pač ne da vzgajati. Že po nekaj mesecih bo potrebno nekatere močno pristriči, druge morda vsaditi znova.