Mesojede rastline morajo privabiti živali, da jih lahko potem ujamejo. Cvetnice žužkocvetke tako ali tako obvladajo način privabljanja žuželk s pomočjo cvetov. Ti so take barve, da bistveno odstopajo od okolice, oddajajo značilen vonj, nudijo sladko tekočino. S tako reklamo privabljajo zlasti specializirane goste, ki naredijo kar najmanj škode ob najbolj zanesljivem izkoristku. Čim bolj je ta par usklajen, tem manj cvetov je potrebnih za obstoj vrste in njeno širitev.
Mesojedke imajo enako taktiko, le da privabljajo z listi (kjer so tudi pasti). Njihova reklama ni namenjena eni sami vrsti, temveč se ponuja širokemu spektru živali. Privabljanje je učinkovito, saj deluje na vsa čutila žuželk.
Listi mesojedih rastlin, ki so
preoblikovane v past, vsebujejo barvila flavonoide, naftokinone, antociane, kar ljudje
vidimo rdeče do škrlatno (zaradi česar so mesojedke tudi očesu atraktivne rastline),
poseben vzorec pa se pokaže pri ultravijolični svetlobi.
Pri vrčnicah vodijo vsi kažipoti pri vidni in UV svetlobi proti notranjosti pasti, od koder ni povratka.
Privabljajoč vzorec nastane šele takrat, ko se pasti odprejo, in traja sorazmerno malo časa. Po nekaj dneh, včasih tednih, se privabljajoč vzorec zakrije, del pasti postane podoben posušenemu cvetu. Več kot poln želodček si pač nobena mesojedka ne more privoščiti. Vrček mora še prebaviti hrano, vmes pa še malo fotosintetizira. Stare pasti prenehajo svoje aktivnosti šele v naslednji rastni sezoni, ko že intenzivno rastejo nove. Pri privabljanju sodelujejo s smradom, ki nastaja zaradi razkrojenih organizmov v vrčkih.
Intenzivnost vzorcev je v neposredni povezavi s količino svetlobe. Če je le-te premalo, se listi tudi delno preoblikujejo. Večji del lista saracenij tvori ploščato "jadro", ustje pasti pa je tako majhno, da se vanjo ne more ujeti nobena žuželka, četudi bi to sama hotela. Pasti tudi funkcionalno ne delujejo, niso sposobne ne ulova, ne resorbcije. Nepentes tudi ne naredi pasti, vitice se kar posušijo. Dioneji rastejo zelo široki listni peclji z drobnimi listnimi ploskvami.
Bleščeče kapljice pri mastnicah, rosikah in podobnih mesojedkah privabljajo zlasti dvokrilce (Diptera), največ komarje. Kapljice so dobro vidne iz vseh smeri, še posebno dobro pa v sončnih jutrih, ko kapljice kot leča povečajo rdeče žlezne laske, od koder se izločajo. Zaradi gostote kapljic in bleščanja iz vseh smeri se tudi odlični letalci, kot so komarji, popolnoma izgubijo orientacijo v prostoru. Med lepljive kapljice se tu in tam ujame kakšna večja žuželka, ki pa je rastlina ne more prebaviti.
Vonjave privabljajo številne živali. Nastanejo lahko kot širjenje ponarejenih feromonov (vonjave, s katerimi se žuželke sporazumevajo in so učinkovite že v izjemno nizkih koncentracijah).
Nekatera eterična olja, skupaj z množico drugih spojin, lahko povsem omamijo žuželko, ki raziskuje past. Žuželka izgubi orientacijo, letalne mišice ne ubogajo več, odpove mehanizem za ravnotežje in kmalu zgrmijo v past. Drugačne vonjave nastajajo zaradi razpadanja organizmov znotraj vodnih pasti. Vonj po razpadajočem privablja predvsem muhe, pa tudi nekatere hrošče, polže in druge mrhovinarje. Vonjave nastajajo v starejših vrčih, ki niso več aktivni.
Dokaz za učinkovitost privabljanja je odličen ulov tudi v tujem okolju (pri nas). Medtem ko muholovka (Dionaea) ne ujame skoraj ničesar, se nekatere vrčnice napolnijo že v dveh dneh do vrha ne še čez. Pri mojih opazovanjih sta najbolj uspešni izmed vseh mesojedk Sarracenia leucophylla in S. flava, preveč za svoje potrebe pa ujame tudi Drosera binata.
