|
|
StebloV celicah stebla je shramba vode. Tudi v sušnem obdobju vsebuje tkivo kaktusov 90 - 94 % vode. Mnoge nesukulentne rastline vsebujejo tolikšen odstotek vode, a je niso sposobne zadržati, zato ob suši ovenijo. Eden od vzrokov, da kaktusi izparevajo tako malo vode, je število rež, skozi katere se izmenjujejo plini. Ta znaša od 15 - 70 rež na mm2, kar je mnogo manj od "normalnih" rastlin (hrast: 550/mm2), pa še te so precej ugreznjene v povrhnjico, za povrhu pa so odprte ponoči in ne podnevi. Pri vrsti Blossfeldia liliputana so našli vsega 1 režo na mm2. V obdobju suše se zaprejo in ne prepuščajo vode. Navzlic temu lahko kaktusi rastejo tudi v takih razmerah. Ogljikov dioksid, ki nastaja v procesu dihanja, porabljajo podnevi za tvorbo sladkorja v procesu fotosinteze, ponoči pa se shranjuje v obliki kisline.
Myrtillocactus cochal Površina mnogih kaktusov je povečana z rebri ali bradavicami. Te tvorbe omogočajo učinkovito senčenje in hlajenje telesa v vročem puščavskem okolju, še posebno ob vetrovnem vremenu. Vetrovi pa so v biotopu brez obilice drevja značilen pojav. Na robovih reber in vrhovih bradavic imajo kaktusi areole, iz katerih izraščajo bodice. Areole so edinstven organ, ki ga sestavlja tvorno tkivo, iz katerega vse življenje rastline izraščajo bodice. Podobno tvorno tkivo najdemo le še pri družini Didieraceae. Bodice oziroma trniPovsem zadovoljivo ta rastlinski organ pri kaktusih ni definiran. Bodice jim lahko rečemo, čeprav botanično ni povsem korektno, ker bodejo. A tudi trni v anatomskem smislu to niso. A povsem napačna je trditev v mnogih učbenikih in priročnikih: "Kaktusi imajo namesto listov trne/bodice." Kaktusi imajo oboje hkrati, vendar listi pri vrstah iz poddružine Cactoidae zrastejo le do dolžine do 100 µm, nato jih preraste stebelno tkivo in jih zato ne opazimo.
Bodice ali trni, kakor koli jih že imenujemo, izrastejo iz areole, pod njimi pa izraščajo čisto pravi listi. Opuntia ficus-indica.
Pri eni izjemi pri poddružini Cactoideae merijo listi 2 do 3 mm in jih lahko opazimo le na najmlajšem delu rastline (Matucana aureiflora). Vloga trnov/bodic ni zgolj varovanje pred rastlinojedci, temveč tudi varovanje pred sončnimi žarki. Še posebej pomembni so pri oskrbi rastline z vodo. V najhujši puščavi na planetu, v Atakami, se ob vetrovih s Pacifika na bodicah nabira rosa, ki potem kaplja na zemljo. Pri nekaj vrstah so dokazali, da tkivo ob areolah lahko črpa vodo, ki se kondenzira na bodicah/trnih. Bodice/trni mnogo pripomorejo k razmnoževanju, saj se odlično oprimejo dlake sesalcev, zaradi česar se odtrga ves brst in tako živali prenašajo del rastline daleč od matične rastline. Izjemno učinkovite so bodice opuncij (glohide),
Areole z glohidami (Opuntia sp.) ki imajo izrazito grobo površinsko strukturo z nazaj zavihanimi mikroskopsko majhnimi kavlji. Ti se ugreznejo v kožo kot trnek v ribja usta in jih je silno težko (in boleče) odstraniti. |
|
|
